Totalna proteza (celotna proteza) je odstranljiva zobna proteza za obnovo ene ali obeh popolnoma brezzobih čeljusti. Naslednje razlage so lahko le zelo splošne, saj je razvoj totalne protetike prinesel veliko različnih Rešitve.
Indikacije (področja uporabe)
Namen vseh konceptov zdravljenja je pacientu brez zob estetsko prijeten proteze ki so funkcionalno brezhibni in atraktivni za vsa sosednja tkiva.
Kontraindikacije
Kontraindikacija v celoti proteze iz polimetil metakrilata obstaja v primeru zelo redke, dokazane nestrpnosti MMA (metil metakrilat) ali drugih sestavin, v tem primeru pozitiven epikutani test (sinonimi: test obliža, obliž test; provokacijski test (alergijski test), ki se uporablja za ugotavljanje, ali a kontaktna alergija samo) ne zadostuje za diagnozo alergije; samo prisotnost jasnih kliničnih simptomov dopolni diagnozo.
Pred postopkom
Pred postopkom je pojasnitev pacientovih pričakovanj glede prihodnje proteze ter njegovo svetovanje in izobraževanje o alternativnih metodah zdravljenja, kot so predprotetični kirurški postopki za izboljšanje nošenja proteze in s tem izboljšanje poznejše zadrževanja proteze. Sem spada tudi umestitev vsadkina primer v primeru slabega ležaja proteze v spodnji čeljusti, na katerem je tudi ob dobrih pogojih načeloma mogoče doseči bistveno nižji oprijem proteze v primerjavi z maksilo.
Postopek
je razdeljen na več korakov zdravljenja, ki se izvajajo izmenično med zobozdravstveno ordinacijo (v nadaljnjem besedilu "ZA") in zobotehničnim laboratorijem (v nadaljnjem besedilu "LAB"). I. Situacijski vtis (ZA)
Odtisi brezzobih čeljusti se posnamejo s standardiziranimi odtisnimi pladnji, navadno z alginatnim materialom. II Situacijski vtisi (LAB)
so narejene z polivanjem alginatnih odtisov z ometom in se uporabljajo za
- Usmerjenost k anatomskim razmeram čeljusti.
- Izdelava tako imenovanih posameznih odtisnih pladnjev iz plastike, ki ustrezajo posameznim anatomskim značilnostim predhodno odtisne čeljusti.
III. popravki pladnja in funkcionalni vtis (ZA).
Preden s pomočjo narejenega pladnja naredimo še en odtis, popravimo njegove robove, bodisi s skrajšanjem materiala s plastičnim rezalnikom bodisi z nanosom z dodatnim termoplastičnim materialom: prvotno segreti material nanesemo na pladenj v mehkem stanju in se počasi strdi v usta medtem ko pacient izvaja funkcionalne gibe (posebni gibi z mimičnimi mišicami in jezik). Cilj oblikovanja funkcionalnega roba je zagotoviti, da se obrobna področja nove proteze brez poseganja prilegajo v preddverje (ustni preddverje, prostor med alveolarnim grebenom in ustnicami ali lici), hkrati pa rahlo odmikajo mehko tkivo in s tem zagotavlja dobro pečat in, če se mandibula obnavlja, v podjezično območje (spodnja jezik območje). Zasnova funkcionalnega roba je odločilni korak, s katerim lahko z oprijemom in podtlakom dosežemo zadovoljivo zadrževanje proteze. Pri nadaljnjem funkcionalnem odtisu je celotna osnova pladnja obremenjena z odtisnim materialom - na primer s silikonom za dodatno strjevanje. Po namestitvi pladnja v usta, pacient spet izvaja določene funkcionalne gibe, da na funkcionalno ustrezen način oblikuje robove. IV. Glavni model, predloge ugriza in predloge za registracijo (LAB)
S pomočjo funkcionalnega vtisa se tako imenovani glavni model izdela iz posebnega obliž. Zobotehnik to uporablja za izdelavo plastičnih predlog za ugriz, na katere se stopijo voščene stene. Ti sprva temeljijo na povprečnih vrednostih in so namenjeni simulaciji prihodnjega zobnega loka. Poleg tega se izdelajo predloge za registracijo za naslednji delovni korak z zobozdravnikom. V. Določanje razmerja čeljusti in obrezovanje voščenih sten (ZA)
Voščene stene so individualizirane in poravnane v treh dimenzijah:
- Pri čelnem pogledu mora biti bodoča okluzijska ravnina (žvečilna ravnina; ravnina, kjer se stikajo zobje zgornje in spodnje čeljusti) vzporedna z bipupilarno črto (povezovalna črta med zenicami) in
- Nahajajo se na ravni zapiranja ustnic
- v bočnem pogledu mora biti žvečilna ravnina vzporedna s Camperjevo ravnino (referenčna ravnina na kostni lobanji: povezovalna ravnina med spina nasalis anterior in porus acusticus externus)
- Višina enojne ali obeh voščenih sten naj bo zasnovana tako, da ima pacient tako imenovani počitek float od 2 do 3 mm: ko so žvečilne mišice sproščene, se zobje ne smejo dotikati.
- Osrednja črta je narisana po sredinski črti nosu
- Pasje črte so narisane v skladu s širino nosu
- Zgornji voščeni greben mora biti še vedno nekoliko viden pod zgornjo ustnico, ko so usta nekoliko odprta in zgornja ustnica sproščena
- Črta nasmeha je usmeritev za prihodnjo mejo med zobmi in gingivo (dlesni).
V istem postopku zdravljenja se ustvari intraoralna registracija podpornega zatiča, ki omogoča prenos navpične razdalje čeljusti in njihovega sagitalnega položaja medsebojno v laboratorij s pritiskom na zgornjo predlogo za registracijo s spodnjo predlogo za registracijo. Poleg tega je narejena poljubna določitev osi tečaja, katere položaj se s pomočjo tako imenovanega tudi prenese v laboratorij obraza. Za še natančnejšo individualizacijo je možen posnetek sagitalne kondilarne poti (snemanje gibalnega zaporedja v temporomandibularnem sklepu med odpiralnim gibom). VI. Izbira sprednjih zob (ZA / LAB)
Barvo in obliko bodočih sprednjih zob je treba izbrati v sodelovanju s pacientom, saj bo v nasprotnem primeru pacient težko sprejel protezo, katere estetika ne ustreza njegovim pričakovanjem. Dolžina in širina zob morata temeljiti na predhodno določenih parametrih, kot so srednja črta, črta nasmeha in Psi črta. VII. namestitev sprednjega zoba / popolna voska (LAB)
Če želite biti prepričani, se najprej postavijo samo sprednji zobje, preostala voščena stena pa ostane. VIII. Preizkus voska (ZA)
Predloge ugriza se preizkusijo na pacientu. Odvisno od postopka se dodajo sprednji zobje ali vsi zobje, čeprav so še vedno na voščeni podlagi in jih je zato med poskusom mogoče premikati v svojem položaju. IX. Dokončanje (LAB)
Ko zobozdravnik in pacient določita končni položaj sprednjih in zadnjih zob, je proteza končana. Preden protezo pritisnemo v akril, zobni tehnik zagotovi še boljši oprijem na sesanju za bodoče maksilarne proteze s pomočjo "umetnosti": približno 2 mm širine, maks. 1 mm globoka črta je narisana (odrgnjena) na glavnem odlitku, ki leži na prehodu trdega neba v mehko nebo: Hrbtni jez bodoče proteze izpodrine mehko tkivo in preprečuje prodiranje zraka pod protezo, medtem ko se mehko nebo premika med govorom. Materiali proteze so na osnovi polimetil metakrilata (PMMA). Zobna proteza je izdelana pod pritiskom in segrevanjem, da se doseže najvišja možna stopnja polimerizacije ali najnižja možna vsebnost preostalega monomera (monomer: posamezne komponente, iz katerih s kemično kombinacijo nastajajo večje makromolekularne spojine, polimeri). X. Vključitev (ZA)
Končana proteza se namesti na pacienta, s čimer se popravijo robovi, okluzija (končni ugriz) in artikulacija (žvečilni gibi). Pacientu so razložena priporočila za nego nove proteze. XI. Nadaljnji pregled (ZA)
Pacient bo prejel kratkoročni sestanek za preverjanje možnih točk pritiska in priporočilo za redne ponovne obiske vsakih šest mesecev.
Po postopku
O stanje proteze in posteljice (trda in mehka tkiva, na katera je proteza pritrjena v usta), ki se lahko stalno spreminjajo, je treba preverjati v šestmesečnih presledkih. Pravočasna podloga proteze lahko prepreči poškodbe tkiva (npr. Točke pritiska ali resorpcija kosti), pa tudi poškodbe proteze (npr. utrujenost razpoke ali proteze Zlom).
Možni zapleti
Zaradi velikega števila parametrov in delovnih korakov, ki jih je treba upoštevati, lahko pride do pomanjkljivosti prileganja, ki lahko v najpreprostejšem primeru vodi do ponovitve vmesnega koraka in v skrajnih primerih do izdelave nove proteze. Morebitno nezadovoljstvo pacienta z estetiko nove proteze lahko preprečimo le z, kot smo že omenili, intenzivnim vključevanjem pacienta v izbor barve in oblike, pri čemer je izbor sopotpisan in vnaprej zagotavlja informacije o omejitvah, ki so lahko posledica funkcije. Prezgodnja proteza Zlom je pogost zaplet, ki ni posledica okvarjene funkcije, temveč nepravilnega ravnanja med higieno proteze. Zato je treba bolniku svetovati, naj teče vode v umivalnik rok pred čiščenjem proteze, tako da bo, če med čiščenjem pade iz roke, nežno pristala v vodi.
