Predstavitev
Cepljenja so danes del vsakdanjega zdravstvenega življenja in so privedla do dejstva, da bolezni, kot so črne koze, poliomielitis or mumps so znani večini ljudi mlajših generacij zahodnega sveta le iz zgodb ali knjig, vendar se le redko pojavijo. Na splošno je treba osnovno imunizacijo zaključiti leta XNUMX otroštvo. Nekatera cepljenja, kot npr tetanus or davica potrebujejo ojačevalnik vsakih 10 let. Druga cepljenja, kot je gripa cepljenje, so priporočljive šele po določeni starosti in so zato del načrta cepljenja za odrasle. Če otrok še ni bil cepljen meningitis, to lahko storimo pri odraslih.
Kakšna cepljenja mora imeti odrasla oseba?
V Nemčiji obstaja nekaj običajnih cepljenj, ki bi jih človek moral dobiti kot odrasla oseba neodvisno od življenjskega sloga (potovanja, po možnosti zdravniški poklici itd.). Sem spadajo cepljenja proti tetanus, davica, oslovski kašelj, poliomielitis (po cepljenju v Ljubljani otroštvo običajno doživljenjska imunost, če virus otroške paralize ni cepljen v otroštvu, je okužen in nevaren tudi za odrasle), ošpice, mumps (če ste rojeni po letu 1970) in rubela.
Kateri so pogosti neželeni učinki po cepljenju pri odraslih?
Tako kot vsa druga zdravila ima tudi cepljenje poleg želenega učinka še neželene učinke. Odločitev o posameznem cepljenju je treba sprejeti s tehtanjem tveganj bolezni glede na tveganja po cepljenju. To je tudi postopek, ki ga uporablja Stalna komisija za cepljenje (STIKO) pri oblikovanju priporočil za cepljenje.
Pogostnost neželenih učinkov lahko razdelimo na zelo pogoste (10%), pogoste (1-9%), občasne (0.1-0.9%), redke (0.01-0.09%) in zelo redke (manj kot 0.01%). V osnovi lahko ločimo dve vrsti cepiv. Živa cepiva, npr ošpice, mumps, rubela ali rumeno povišana telesna temperatura, ki so proizvedeni iz spremenjenih patogenov, pogosto sprožijo močno oslabljene simptome posamezne bolezni in na splošno vodijo tudi do močnejše obrambne reakcije telesa.
Prednost živih cepiv je, da za okrepitev reakcije cepljenja ni treba uporabiti nobenih pomožnih snovi. Poleg tega živa cepiva zahtevajo manj ali nič ojačevalcev. V nasprotju s tem so mrtva cepiva npr. Proti steklina, Meningokokken oz Poliomielitis, s katero so dani samo delci virusa.
Inaktivirana cepiva pogosto povzročijo manj neželenih učinkov in šibkejši odziv na cepljenje, vendar jih je treba pogosto dajati večkrat v skladu s posebnim režimom in ne zagotavljajo vseživljenjske imunosti. Neželeni učinki cepljenja, kot jih imenuje Paul-Ehrlich-Institut, vključujejo pordelost, lokalno otekanje ali bolečina na mestu injiciranja. Ti simptomi so pogosti in običajno izginejo po nekaj dneh.
Poleg tega povišana telesna temperatura pod 39.5 ° C, slabo počutje, slabost in glavoboli pogosto lahko pojavijo. Redko se pojavijo težave s sklepi ali napadi, zelo redko nevropatije. Pogostih simptomov ne smemo uvrstiti med nevarne in dokazujejo imunsko obrambo, ki jo aktivira cepljenje.
Vsi članki v tej seriji:
