Cepljenje in profilaksa
V skladu s priporočilom STIKO (Stalne komisije za cepljenje Inštituta Robert Koch) je oslovski kašelj cepljenje (tudi: cepljenje proti oslovskemu kašlju) je treba dati kot del osnovne imunizacije skupaj s cepljenjem proti davica in tetanus. Načeloma je to treba storiti v prvem letu življenja (v izjemnih primerih tudi pozneje). Praviloma cepljenje izvaja pediater v okviru U-pregledi po 2., 3., 4. in 11. -15. mesecu življenja.
In otroštvo in mladostništvu je treba kot dodatna cepljenja izvesti še dva cepljenja, običajno v petem do šestem letu življenja in v dvanajstem do sedemnajstem letu življenja. Obnovitveno cepljenje je lahko priporočljivo tudi za odrasle, na primer nosečnice ali osebe, ki imajo redne stike z novorojenčki. Čeprav cepljenje okolice novorojenčkov dokončno ne zaščiti pred okužbo, saj so lahko tudi cepljene osebe, ne da bi zbolele, prenašalci, vendar znatno zmanjša verjetnost okužbe.
Poživitve pri odraslih je treba dati najkasneje deset let po zadnjem cepljenju. Cepljenje je lahko še vedno koristno tudi po prenosu okužbe, saj preživela okužba ščiti pred novo okužbo le približno deset do dvajset let. Po tem času je imunski sistem izgubi podatke, ki jih je shranil o povzročitelju oslovskega kašlja.
V Nemčiji je cepivo brezcelično, tj. Ne vsebuje odmrlih ali oslabljenih bakterijskih celic, temveč le različne gradnike bakterije (npr beljakovin z bakterijske površine, ki jo imunski sistem lahko uporablja za prepoznavanje patogena). Cepivo vsebuje tudi toksin oslovskega kašlja, snov, ki jo proizvaja oslovski kašelj bakterije in velja za glavni vzrok tipičnih simptomov. Vendar so odmerki tako majhni, da toksin oslovskega kašlja nima škodljivega vpliva na telo, ampak je zgolj vzorec za nastanek protitelesa ki ščitijo pred strupom.
Cepivo naj bi bilo zelo učinkovito z zelo malo neželenimi učinki, zato ga zdaj na splošno priporočajo za cepljenje. Če dojenčki ali otroci niso cepljeni in so prišli v stik z nalezljivim povzročiteljem, se lahko izvede tako imenovana kemoprofilaksa. Za preprečitev ali ublažitev začetka bolezni se daje antibiotik.
Vsi članki v tej seriji:
