Kratek pregled
- Simptomi: Napet vrat, mravljinčenje v prstih, bolečine v rami, vrtoglavica, glavoboli; manj pogosto zaspanost, slabost ali težave pri požiranju.
- Zdravljenje: odvisno od vzroka; možnosti zdravljenja vključujejo raztezne vaje, fizioterapijo in zdravila; včasih je potrebna tudi operacija.
- Prognoza: običajno zlahka ozdravljiva; odvisno od vzroka simptomi trajajo od nekaj dni do nekaj tednov.
- Vzroki: možni vzroki sindroma vratne hrbtenice segajo od slabe drže, napetosti in fizičnega dela do poškodb vretenc.
- Opis: Sindrom vratne hrbtenice se nanaša na težave v predelu vratne hrbtenice.
- Diagnoza: Posvet z zdravnikom, fizični pregled (po potrebi CT in MRI)
Kakšni so simptomi sindroma vratne hrbtenice?
Simptomi sindroma vratne hrbtenice so odvisni predvsem od vzroka. Najpogostejši znaki sindroma vratne hrbtenice so naslednji:
- Bolečine v vratu in hrbtu
- Bolečina pri gibanju glave
- omotica
- Napetost
- Okorelost mišic (miogeloza)
- Mravljinčenje in otrplost v prstih
Bolečina pogosto seva iz vratnih vretenc v roke in dlani. Prizadeti poročajo tudi o pekočih ali vlečejočih bolečinah v vratu. To pogosto spremlja otrdel in trd vrat (»napet vrat«, »trd vrat«) (ti cervikalna nevralgija).
Težave pri požiranju, tinitus, omotica
V predelu vratne hrbtenice se živci nahajajo v bližini zgornjih vratnih sklepov, ramenskega obroča in vretenc. Če napeta vratna mišica pritisne na tamkajšnji živec, pošljejo možgani centru za ravnotežje napačne signale o položaju glave. To pri prizadetih pogosto sproži omotico (cervikalno vrtoglavico) in slabost. Včasih ljudje s sindromom vratne hrbtenice občutijo tudi zvonjenje v ušesih (tinitus), palpitacije ali težave pri požiranju.
Senzorične motnje, tresenje
Če zdrs diska sproži sindrom vratne hrbtenice in so poškodovane živčne korenine, se bolniki pritožujejo zaradi senzoričnih motenj, nelagodja, tresenja in šibkosti v rokah. Slednje se kaže na primer, ko pacientu pade predmet iz roke. V primeru hudega zdrsa diska imajo ljudje s cervikalnim sindromom včasih tudi nestabilno hojo in težave pri hoji (motnje hoje). V redkih primerih je moteno tudi delovanje mehurja. Prizadeti nato običajno težko nadzorujejo svoj mehur in zadržujejo urin (inkontinenca).
Težave z vizijo
Osebe s cervikalnim sindromom imajo lahko tudi motnje vida. To se zgodi na primer, ko napete mišice stisnejo živce v predelu glave in vratu ali zavirajo dotok krvi v vidne živce. To se potem med drugim kaže v obliki "utripanja" pred očmi.
Zdravniki na splošno zdravijo sindrom vratne hrbtenice glede na osnovni vzrok. Če so simptomi na primer posledica napetih mišic ali slabe drže, bo zdravnik običajno začel s konzervativnim zdravljenjem. Sem sodijo na primer vaje za krepitev mišic vratnega predela, fizioterapija (fizikalne in manualne terapije) in zdravila za lajšanje bolečin.
V nekaterih primerih lahko zdravnik svetuje operacijo. To je potrebno na primer, če gre za hud zdrs diska ali poškodbo vratne hrbtenice. Pred začetkom zdravljenja je pomembno, da zdravnik z vami razčisti, kaj pričakujete od terapije in kaj bi radi prispevali sami. Če ste motivirani in se vključite v zdravljenje, bo to pozitivno vplivalo na vašo terapijo.
Fizioterapija
Fizioterapija (fizioterapija) za sindrom vratne hrbtenice je namenjena dolgotrajnemu lajšanju bolečin in vašemu telesu spet bolj prožna. Vključuje vaje za krepitev mišic, masaže in fizične ukrepe (npr. aplikacije s toploto, mrazom, svetlobo ali električnimi dražljaji). Na primer, terapevt masira prizadete mišice, jih obseva z rdečo svetlobo ali uporablja toplotne obloge. Na ta način se sprostijo napetosti in vretenčne blokade, tako da vretenčni sklepi niso več gibljivo omejeni.
Fizioterapevt izbere tudi specifične fizioterapevtske vaje, ki so prilagojene vašim individualnim potrebam in zdravstvenemu stanju. Natančno vas bodo poučili, kako izvajati te vaje in po potrebi popravili morebitne gibe, ki jih izvajate nepravilno.
Da bo terapija prinesla želeni uspeh, je pomembno, da vaje izvajate redno doma.
vaje
Naslednje vaje vam bodo pomagale raztegniti vrat in ublažiti simptome sindroma vratne hrbtenice:
- Obrnite glavo v desno in večkrat počasi pokimajte. Nato obrnite glavo v levo in ponovno večkrat pokimajte. Hrbet naj bo čim bolj vzravnan.
- Pomaknite brado proti prsnemu košu in v tem položaju počasi obrnite glavo v polkrogu proti desni in nato levi rami.
- Potisnite glavo čim bolj naprej (dolg vrat) in nato nazaj, dokler ne dobite dvojne brade.
- Prepletite prste na zadnji strani glave. Pritisnite glavo nanjo za 10 sekund. Nato se spet sprostite. Poskrbite, da bo vaše telo pokončno, vrat pa iztegnjen.
- Nagnite glavo v desno in z desno roko segnite čez glavo do levega templja. Zdaj nagnite glavo še bolj v desno in istočasno iztegnite levo roko proti tlom, dokler ne začutite raztezanja leve vratne mišice. Držite vsako stran trikrat po 30 sekund.
Če vaje poslabšajo bolečino, prosimo za nasvet svojega zdravnika ali fizioterapevta.
Zdravila
Če se simptomi pojavijo akutno ali vaje ne pomagajo dovolj, bo zdravnik sindrom vratne hrbtenice zdravil tudi z zdravili.
Sredstva za lajšanje bolečin
Po potrebi bo zdravnik zdravil sindrom vratne hrbtenice z zdravili proti bolečinam. Na primer, predpiše protivnetna zdravila, kot sta diklofenak ali ibuprofen. Ti za nekaj časa izklopijo bolečino in prizadetemu omogočijo boljše premikanje glave in vratu.
Zdravilo za sprostitev mišic
Zdravila za lajšanje bolečin in sproščanje mišic nimajo stranskih učinkov. Zato jih jemljite le kratek čas in po posvetu z zdravnikom!
Mazila in obliži
Mazila ali obliži iz lekarne, ki delujejo grelno in protibolečinsko (npr. grelni obliži, geli in mazila s protibolečinskimi učinkovinami), lajšajo tudi simptome cervikalnega sindroma.
Minimalno invazivna injekcijska terapija (MIT)
Surgery
Če je konzervativno zdravljenje sindroma vratne hrbtenice neuspešno, bo zdravnik razmislil o operaciji. Tako je na primer pri zdrsu diska, če bolnik trpi zaradi zelo hude bolečine, simptomov paralize ali inkontinence. Dandanes se poseg večinoma izvaja mikrokirurško, torej z majhnim rezom na hrbtu. Zdravnik odstrani tkivo diska (npr. z rezkalnikom ali laserjem), ki pritiska na živce in povzroča simptome. Poseg je običajno kratek (cca. 30 do 60 minut). Praviloma je bolnik med operacijo v splošni anesteziji in ostane v bolnišnici približno tri dni na opazovanju.
Samopomoč
Imate možnost, da sami ublažite simptome in preprečite napetost v vratu. Možni so naslednji ukrepi:
Gibanje in šport
Toplota
Toplota pomaga razbremeniti napetost pri sindromu vratne hrbtenice in ublaži nelagodje. To storite tako, da termofor zavijete v krpo in si ga za deset do 20 minut položite na vrat. Na vašo napetost blagodejno vpliva tudi rdeča lučka doma. V ta namen prizadeto območje obsevamo največ 15 minut do trikrat na dan. V izogib opeklinam upoštevajte navodila proizvajalca naprave za uporabo! Pri sprostitvi napetih mišic pomaga tudi topla kopel (cca. 38 stopinj Celzija).
Izogibajte se stresu
Kaj povzroča sindrom vratne hrbtenice?
Vzrokov za cervikalni sindrom je veliko. Pogosto ga sprožijo napete mišice in/ali fascije (elastično vezivno tkivo), velike obremenitve hrbta, enostranski gibi in nepravilna drža ter obraba hrbtenice (sindrom degenerativne vratne hrbtenice).
Hitri vzroki
Možni vzroki sindroma vratne hrbtenice so
- Napete vratne mišice
- Zataknjena ali otrdela fascija (npr. zaradi pomanjkanja vadbe)
- Nepravilne in trajne obremenitve vratne hrbtenice (npr. zaradi nepravilnega sedenja pred računalnikom ali nepravilnega ležanja med spanjem)
- Degenerativne spremembe, npr. osteoartritis (obraba) vratne hrbtenice (spondiloza)
- Spremembe kosti in hrustanca (osteohondroza)
- Obraba vretenčnih sklepov (spinalna artroza, artroza fasetnega sklepa)
- Hernija diska (prolaps)
- Vnetne bolezni (npr. revmatizem, revmatoidni artritis)
- Poškodbe hrbtenice (npr. udarec vratu zaradi prometne nesreče ali med športom)
- Zamašeni sklepi v hrbtenici (npr. zaradi vnetja ali poškodbe hrustanca)
- Vnetje teles vretenc (spondilitis)
- Rak (npr. rak kosti ali metastaze v hrbtenici)
- Okužbe hrbtenjače
Ljudje, ki nenehno gledajo v svoj pametni telefon ali tablico, so pogosto nagnjeni k bolečinam v vratu in glavobolom (tako imenovani »vrat za mobilni telefon«). Več o tem si lahko preberete v članku “Ovratnik mobilnega telefona”.
Nastanek cervikalnega sindroma spodbujajo tudi nekateri dejavniki tveganja. Tej vključujejo
- Patološka prekomerna teža (debelost)
- Težko, fizično delo (npr. gradbena dela ali negovalno delo v bolnišnici)
- Telesne spremembe med nosečnostjo (npr. povečanje telesne mase, spremenjeno težišče)
Kronični stres in duševna napetost prav tako pogosto sprožita psihosomatske težave, kot so bolečine v vratu ali hrbtu.
Kako dolgo traja sindrom vratne hrbtenice?
V večini primerov pa je sindrom vratne hrbtenice mogoče dobro zdraviti s konzervativnimi sredstvi. Sem spadajo na primer vaje za krepitev hrbtnih in vratnih mišic, fizioterapija in/ali zdravila za lajšanje bolečin. V kroničnih primerih sindroma vratne hrbtenice je včasih potrebna operacija za dolgoročno izboljšanje simptomov.
Če prizadeti ne izvajajo redno vaj in/ali ne pazijo na svojo držo, se simptomi pogosto vrnejo.
Kaj je cervikalni sindrom?
Sindrom vratne hrbtenice ali cervikalni sindrom (ICD-10 koda M54; mednarodna klasifikacija diagnoz) se nanaša na širok razpon pogosto nespecifičnih simptomov, ki se pojavijo v vratni hrbtenici, vratu, ramenih in rokah.
Cervikalni sindrom lahko razvrstimo glede na to, kje se pojavi bolečina:
- Zgornji vratni sindrom: bolečina v predelu vratnih vretenc ena do dve
- Sindrom spodnje vratne hrbtenice: bolečina v predelu šest do sedem vratnih vretenc
Sindrom vratne hrbtenice lahko razvrstimo tudi glede na to, kdaj se bolečina pojavi:
- Akutni sindrom vratne hrbtenice: simptomi se pojavijo nenadoma in trajajo le kratek čas (nekaj dni); vzrok je največkrat akutna poškodba zaradi preobremenitve vratne hrbtenice (npr. t.i. cervikalni udarec hrbtenice, ki ga povzroči prometna nesreča).
- Sindrom kronične vratne hrbtenice: simptomi trajajo več kot tri mesece; bolečine običajno ni mogoče natančno določiti.
Sindrom vratne hrbtenice lahko razvrstimo tudi glede na to, kam bolečina seva:
- Lokalni sindrom vratne hrbtenice: bolečina se pojavi le na določeni točki (lokalizirana); bolečina ne izžareva.
- Sindrom psevdoradikularne vratne hrbtenice: bolečina je nespecifična in lokalizirana, ponavljajoče se širi na eno stran roke ali noge.
Kdaj postane cervikalni sindrom nevaren?
Čeprav je cervikalni sindrom zelo neprijeten, v večini primerov nima vzroka, ki bi zahteval takojšnje zdravljenje. Če pa imate bolečine v vratu, se čim prej posvetujte z zdravnikom, če:
- V preteklosti ste se poškodovali, npr. ob nesreči ali padcu (možen udarec vratu).
- Imate povišano telesno temperaturo nad 38.5 stopinj Celzija.
- Imate nočno potenje.
- Bolečina v vratu se znatno poslabša.
- Nenaden pojav "anihilacijske bolečine" (izjemno huda bolečina, ki lahko povzroči strah pred smrtjo).
- Imate simptome paralize (npr. brez občutka v rokah).
- Vaš občutek za moč, bolečino ali dotik je oslabljen (npr. nimate moči v rokah).
- Imate osteoporozo (izguba kosti).
- Prizadene vas rak.
- Nenadoma shujšate, ne da bi to želeli ali brez razlage za to.
- Imate revmatsko bolezen (npr. revmatoidni artritis).
Kako prepoznati sindrom vratne hrbtenice?
Prvi stik za bolečine v vratu je družinski zdravnik. Po pregledu se bo zdravnik odločil, ali bo bolnika napotil k specialistu (npr. ortopedu ali nevrologu). Zdravnik bo s pacientom najprej opravil podroben pogovor (anamnezo). Nato opravi fizični pregled.
Intervju z zdravnikom
Med posvetom bo zdravnik najprej postavil nekaj vprašanj o diagnozi sindroma vratne hrbtenice, vključno z
- Katere simptome imate
- Kdaj so se pojavili simptomi?
- Ali imate kakšne druge fizične težave, kot je mravljinčenje v rokah ali nogah ali omotica?
- Ali imate že obstoječe bolezni (npr. revmatizem, osteoartritis, zdrs diska)?
- Kakšne so vaše življenjske navade? Ali redno telovadite?
- Ali imate službo, ki zahteva veliko stoječega ali sedečega položaja?
Zdravniški pregled
Ker zdravnik pogosto ne more takoj najti jasnega vzroka za napetost in bolečino, je fizični pregled najpomembnejši del diagnoze cervikalnega sindroma. Zdravnik bo pretipal ramenske in vratne mišice. Preveri, ali je dotik notranjih robov lopatic zelo boleč. Preveri tudi reflekse v mišicah in gibljivost sklepov. Na primer, položi palec na kito bicepsa (mišice v nadlakti) prizadete osebe in jo udari z refleksnim kladivom. Če se podlaket upogne refleksno, so poškodbe vpletenih živcev malo verjetne.