Kaj se zgodi med kriokonzervacijo?
Če celice ali tkivo odstranimo iz telesa, ne ostanejo nedotaknjeni dolgo. Načeloma velja enako kot pri sadju ali zelenjavi: nabrano nekaj časa zdrži v hladilniku, nato pa se začne razkrajati oziroma služi kot hrana bakterijam ali glivicam. Živila ostanejo dlje »sveža« le, če so zamrznjena.
Prav to se zgodi s celicami med kriokonzervacijo. Pridobljene vzorce zamrznemo in konzerviramo s tekočim dušikom ter tako ohranimo vitalnost do odtajanja.
V ta namen se uporablja krioprezervacija
- Oociti: neoplojene in oplojene jajčne celice v pronuklearni fazi, blastociste
- Tkivo jajčnika
- sperme
- Tkivo mod
- Krvni konzervansi (koncentrat eritrocitov, matične celice)
- Bakterije, virusi in glive (za znanstvene namene)
- Krioprezervacija umrlih oseb (ameriška/ruska podjetja)
Krioprezervacijo zarodkov ureja nemški zakon o zaščiti zarodkov (ESchG). Dovoljeno je le v izjemnih primerih, in sicer kadar želi ženska uporabiti celice za svojo bodočo nosečnost.
Možne težave pri kriokonzervaciji
Ker sperma vsebuje malo vode, je manj težav s kriokonzervacijo. Jajčne celice pa je težko zamrzniti, ker vsebujejo veliko vode. Da z ledenimi kristali ne poškodujemo celične strukture, je treba vodo iz celice čim bolj nežno odstraniti.
Pri klasičnem kriokonzerviranju (»počasnem ohlajanju«) se celice zato zamrznejo zelo počasi: traja lahko do dve uri, da preide iz plus 20 stopinj na minus 196 stopinj. Vendar je stopnja neuspeha – zlasti pri jajčnih celicah – pri tej stari metodi visoka in velik delež celic po odtajanju ni več sposobnih za življenje. Novejša metoda krioprezervacije – vitrifikacija – je nežnejša.
Vitrifikacija: nežen postopek
Pri vitrifikaciji se tkivo v zelo kratkem času – in sicer v nekaj sekundah – ohladi na minus 196 stopinj. To daje celicam strukturo, podobno steklu (hladna vitrifikacija).
Da zagotovimo, da se celična struktura med tem šok zamrzovanjem ne uniči, se v vzorce najprej vnese visoko koncentriran in drag »antifriz« (raztopina za krio zaščito), ki veže vodo.
Krioprezervacija za bolnike z rakom
Prvi otrok, spočet s pomočjo zamrznjenega in odmrznjenega jajčeca, se je rodil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat se je metoda nenehno razvijala. Še posebej koristni so mladi bolniki z rakom.
To je zato, ker lahko zdravljenje raka, ki rešuje življenja, povzroči neplodnost. Krioprezervacija potem nudi upanje. Vendar je to še posebej drago za ženske. V preteklosti vloge za povračilo niso bile vedno odobrene – običajno so bile zamudne in naporne. Tudi bolniki z rakom nimajo.
Od 1. julija 2021 ga lahko zaračunavajo neposredno lečeči zdravniki. Vloge pri zdravstvenih zavarovalnicah ali celo zasebno financiranje za zamrznitev jajčec ali semenčic niso več potrebne.
Krioprezervacija za umetno osemenjevanje
Vitrifikacija je zdaj postala tudi pomemben del reproduktivne medicine v primeru neuresničene želje po otroku. Zlasti oploditev in vitro (IVF), zamrznjene jajčne celice lahko očitno povečajo stopnjo uspešnosti nosečnosti. Ker je mogoče pridobiti več jajčec hkrati in jih nato zamrzniti za nadaljnje poskuse oploditve, je fizična obremenitev žensk manjša.
Krioprezervacija kot trend življenjskega sloga
Klinike za oploditev, banke semenčic in banke jajčec ženskam s potrebnimi sredstvi omogočajo odvzem in shranjevanje jajčec že v mladosti, da bi kasneje izpolnili svojo željo po otrocih.
Krioprezervacija: stroški
Stroški za vitrifikacijo vključujejo zamrzovanje in za to potreben material – hormonska stimulacija, kontrola cikla in prenos niso vključeni. Stroški na jajčno celico znašajo okoli 350 do 500 evrov, medtem ko je del semenčic nekoliko cenejši in znaša okoli 300 do 400 evrov. Za obe vrsti celic so naknadni šestmesečni stroški skladiščenja okoli 100 do 200 evrov. Če bodo celice ponovno odmrznjene, je še en račun. Za cikel odmrzovanja je treba plačati okoli 500 do 600 evrov.
Ne morete pričakovati, da bodo zdravstvene zavarovalnice (zakonske ali zasebne) povrnile stroške krioprezervacije. Izjeme so le v primeru grozeče neplodnosti zaradi zdravljenja raka. O tem povprašajte svojega ponudnika zdravstvenega zavarovanja.
Tveganja kriokonzervacije
Etični pomisleki
Pravne in etične sive cone pri shranjevanju kriokonzerviranih celic predstavljajo večje težave. Kaj naj se zgodi z velikim številom neuporabljenih jajčnih celic in kdo – v primeru smrti darovalca – lahko razpolaga s celicami, ostaja predmet razprave. V zadnjih letih je prišlo do ponavljajočih se sodnih procesov o tem, kje so ti tako imenovani »dojenčki snežinke«. Nemški svet za etiko je izdal mnenje v prid darovanju/posvojitvi zarodkov iz kriokonzervacije.