Dekubitus

Priljubljeni izraz dekubitus se nanaša na lokalizirano odmiranje kože in spodnjih mehkih tkiv zaradi zmanjšane oskrbe tkiva s kisikom zaradi pritiska.

Sopomenke

Bolečine pod pritiskom, preležanine, dekubitalne razjeda, lat. decumbere (ležati)

Simptomi

Odvisno od poškodbe tkiva je dekubitus razdeljen na štiri stopnje. Stopnja I: Na predelu nepoškodovane površine kože je pordela koža. Poleg pordelosti pogosto opazimo tudi ogrevanje kože.

II. Stopnja: Površinske plasti kože so poškodovane. Koža na površini pritiska kaže površinske napake, ki se kažejo z mehurji in odrgnjenjem kože. Stopnja III: V stopnji III je vidna globoka poškodba mehkega tkiva.

Obstajajo jasne poškodbe tkiva, ki segajo do mišičnega in kostnega tkiva, čeprav je kost še vedno nedotaknjena. Stopnja IV: Vidna je globoka poškodba tkiva, ki sega vse do kosti. Dekubitis lahko razdelimo na 3 stopnje: Faza A: Rana je čista in prekrita z granulacijskim tkivom.

Nekroze v tej fazi še ne najdemo. Faza B: Rana je mastna in prekrita z granulacijskim tkivom. V okoliško tkivo ni infiltracije.

V tej fazi nekroz ne najdemo. Faza C: rana ima mastno prevleko iz granulacijskega tkiva. Prisotna je infiltracija v okoliško tkivo. To stopnjo danes najdemo v kombinaciji s splošnimi okužbami

Razvoj dekubitusa

Pritisk na tkivo je odločilnega pomena za razvoj dekubitusa razjeda. Če je pritisk na tkivo pod kapilare tlak 25-35 mmHg, zapiranje venul (kri plovila ki vodi do srce) se pojavi s posledično motnjo kardiovaskularni sistem. To motnjo krvnega obtoka je še treba odpraviti (reverzibilno). Če pa so vrednosti tlaka nad 35 mmHg, ne samo venule, temveč tudi ateriole (kri plovila ki vodi proč od srce, tj. bogata s kisikom) od blizu in odvisno od časa, s katerim pritisk deluje na tkivo, pride do premajhne količine in nazadnje se ustrezno tkivo uniči.

Vzroki

Obstajajo številni dejavniki, ki podpirajo razvoj razjede zaradi pritiska:

  • Vaskularne bolezni
  • Napredna starost
  • Multimorbidnost (prisotnost različnih resnih bolezni)
  • Blato in urinska inkontinenca
  • Postelja
  • Kaheksija (shujšanost)
  • Sladkorna bolezen
  • Izguba beljakovin pri različnih boleznih
  • Dolgotrajni kirurški posegi
  • Hude osnovne bolezni

Mesta predilekcije = mesta pogostih pojavov

V več kot 80% primerov se na zadnjici razvije dekubitus, večji trohanter, Glava fibule, zunanja ali notranja gleženj ali kalcana.

Diagnoza

Diagnostični ukrepi poleg temeljitega kliničnega pregleda vključujejo še: Rentgen izključiti osteomielitis (vnetje kosti) in brisi ran za oceno poškodbe tkiva. V spodnjem delu okončine kronična arterijska okluzivna bolezen in polinevropatija tudi izključiti.