Delovanje halux rigidusa | Hallux rigidus

Delovanje halux rigidusa

Za delovanje sistema so na voljo številni postopki toga avtovleka. Vsak postopek mora biti prilagojen pacientovemu stanje, stopnjo bolezni in seveda do želenega rezultata. Operacija se obravnava šele v poznejših fazah, medtem ko se zgodnje faze zdravijo konzervativno.

V srednjih fazah bolezni je treba v vsakem primeru izvesti operacijo, da se sklep ohrani. Eden od postopkov, ki tukaj pride v poštev, je tako imenovana heilektomija. To vključuje odpiranje sklepna kapsula.

Po odstranitvi dela sklepne membrane se hrustanec se pregleda. Na območju sklepa hrustanec, štrleči deli (ostefiti) se odstranijo in hrustanec kot celota se gladi na območju sklepa. Po obsežnem namakanju se rana nato spet zapre.

S to metodo ostanejo ustrezni deli sklepa ter ligamentni in tetivni aparat nedotaknjeni. Zaradi majhne invazivnosti so kasnejše operacije z drugimi metodami še vedno možne. Ta metoda je primerljiva z glajenjem, ki se pogosto uporablja v kolenski sklep v kolenu endoskopija.

Po operaciji je treba čim prej začeti gibalne vaje in nakladanje s pomočjo debele nogavice. Druga metoda za obnovitev gibljivosti sklepa palca na nogi je osteotomija osnovne falange. Iz klina je izrezan klin metatarzalna kost od zgoraj.

Koščena plast proti podplatu sprva ostane nedotaknjena, nato pa se rahlo odpre, da se zapre klinast rez. Pri tej kirurški metodi se rezultat nato stabilizira s sponkami ali vijaki. Po operaciji je treba šest tednov nositi tog čevelj, da se stopala stabilizira, dokler se kost ne zaceli trdno.

Ta tehnika se lahko uporablja za različne kosti stopala, vendar vedno vpliva na to, da z izrezovanjem klina ali diska položaj sklepa Glava se spremeni, da se omogoči večja mobilnost in zmanjša tveganje nepravilnega nakladanja. Artrodeza je še en postopek, ki se uporablja, zlasti pri bolnikih, ki potrebujejo visoko stabilnost obremenitve. Med artrodezo se prizadeti sklep strdi.

Cilj celotnega postopka je trdno povezati kosti palca in metatarzusa s pomočjo kostnega podaljška. Prvotno območje sklepov, vključno hrustanec in površina sklepa se s tem nadomesti okostenelost. Med operacijo se sklep odstrani in kostne površine se združijo.

To konstrukcijo je treba najprej stabilizirati z žeblji ali vijaki, dokler nastala kost ne bo kos tej nalogi sama. Ta tehnika povzroči tudi razlike, odvisno od natančnih simptomov. V tako imenovani lapidusni artrodezi je na primer sklep med metatarzalna in tarz je otrdel.

Poleg vijakov za stabilizacijo se uporabljajo tudi plošče. Po operaciji je treba stopalo nekaj dni dvigniti. Palec sam potem ne sme biti obremenjen približno 6 tednov, da bo kost dosegla določeno stopnjo stabilnosti.

Artrodeza spremeni kotalni gib stopala pod obremenitvijo. To je še posebej koristno za preprečevanje bolečina. V nasprotju s protetičnimi posegi ni nevarnosti, da bi se kasneje zrahljali.

90% bolnikov poroča, da je po operaciji zadovoljno z rezultatom. Zamenjava metatarsofalangealni sklep palca na nogi s protezo je možna tudi v primeru toga avtovleka. Glavna prednost protez je, da se čim bolj ohrani ali obnovi naravna gibljivost sklepa.

Tako bi morale biti omejitve po operaciji manj stroge, vendar tudi s temi protezami ni več dovoljeno opravljati dejavnosti, ki so izpostavljene največjemu stresu. Proteza je nameščena na podoben način kot kolenski sklepna primer in prilagojena anatomskim značilnostim. Ta postopek je danes marsikje standarden.

Prednosti poleg mobilnosti vključujejo tudi hitrost bolečina olajšanje. Poleg tega v primeru težav s protezo zelo nežen postopek namestitve pomeni, da je kasneje možen tudi poseg z drugim postopkom. Tudi tu je treba čevelj s stabilnim podplatom nositi približno 6 tednov in se izogibati valjanju. Po 6 tednih pa je treba protezo dobro povezati s kostjo, tako da je možna obremenitev.