Diabetična nevropatija

Kaj je diabetična nevropatija?

Sladkorna bolezen mellitus in z njim povezane napačno regulirane kri Raven sladkorja lahko povzroči številne posledične škode, ki lahko prizadenejo praktično vse dele in sisteme telesa. Ločimo med kratkotrajnimi in dolgotrajnimi sekundarnimi boleznimi. Slednje vključujejo škodo na živci (nevropatija), ki se ob upoštevanju njenega vzroka imenuje diabetična nevropatija.

Približno vsak tretji sladkorna bolezen bolnik med boleznijo razvije diabetično nevropatijo. Če je prizadet samo en živec, se imenuje diabetična mononevropatija, če je več živci so poškodovani, se imenuje diabetična polinevropatija. V večini primerov nevropatija prizadene tako imenovano periferno živci, ki so odgovorni za gibanje mišic in za posredovanje kožnih in senzoričnih vtisov. Diabetična avtonomna nevropatija pa je poseben primer, ko so okvarjene notranje organe ali senzorične funkcije (npr. Srčna aritmija, črevesna paraliza, šibkost mehurja or erektilna disfunkcija).

Povezani simptomi diabetične nevropatije

Diabetična nevropatija se lahko kaže na različne načine, odvisno od tega, kateri živci so prizadeti. Najpogosteje se to zgodi v obliki živčnih občutkov (“parestezij”), zaradi katerih prizadeto osebo zaščipajo oz. gori občutki. Občasno tako imenovani nevropatični bolečina se tudi pojavi.

To prizadeti običajno opisujejo kot nenadno streljanje bolečina, pogosto v kombinaciji z gori ali mravljinčenje. To bolečina pogosto se poslabša ponoči in tako prizadeto osebo redno oropa spanja. V redkih primerih se lahko pojavi paraliza ali otrplost tudi v posameznih mišicah ali predelih kože.

Čeprav teoretično obstaja širok spekter možnih simptomov diabetične nevropatije, se bolezen pogosto kaže po določenem vzorcu: prva so prizadeta stopala in noge, kjer se pojavijo občutki mravljinčenja gori občutki večkrat izkusijo ali opazijo moteno zaznavanje mraza in toplote. Sčasoma se dodajajo ponavljajoče se bolečine (nevropatska bolečina) in simptomi se širijo na roke in roke. Če se niti takrat ne začne z ustreznim zdravljenjem, se lahko v nadaljnjem poteku bolezni pojavi paraliza ali otrplost okončin.

Zmanjšana občutljivost kože stopal in nog lahko povzroči tudi zapleteno sekundarno bolezen: diabetično stopalo. To sprva vodi do nenavadnega nepravilnega položaja stopala. To je posledica dejstva, da se teža nenavadno premakne kot odziv na poškodovane senzorične živce stopala.

Z napredovanjem bolezni se razvijejo mehurji, odrgnine in druge rane, ne da bi si bolnik mogel zapomniti vzrok. Razlog za to je diabetična nevropatija: zaradi zmanjšanja občutljivosti kože se stopalo redkeje premika, teža pa manj pogosto na različne dele stopala. Tako v daljšem časovnem obdobju na isti del stopala izvajamo velik pritisk, ki lahko povzroči draženje kože in sčasoma odprte rane. Simptome diabetične avtonomne nevropatije je treba obravnavati neodvisno od tega. Sem spadajo občasne srce palpitacije ali spotikanje, zmanjšano ali povečano znojenje, driska in zaprtje, reden občutek sitosti z riganjem in erektilna disfunkcija.