Diagnoza | Amebe

Diagnoza

Izbrana metoda diagnoze amebne dizenterije je pregled blata. To je treba izvesti najmanj trikrat, tri zaporedne dni, da se zagotovi pravilno odkrivanje ameb. Tako ciste amebe kot trofozoite lahko v blatu zaznamo s pomočjo mikroskopa.

Pri tej preiskovalni metodi pa je treba upoštevati, da so trofozoiti zelo kratkotrajni. Zato jih je mogoče zaznati le v časovnem obdobju približno 10 do 15 minut. Poleg tega a kri test je treba opraviti, če obstaja sum na okužbo s amebo.

Vendar je ta metoda preiskave precej neprimerna za odkrivanje dejanske okužbe. Na primer le učinki invazije ameb dehidracija zaradi hude driske ali sprememb v jetra vrednosti v amebskih jetrnih cistah lahko prikažemo na ta način. Različne tehnike slikanja (ultrazvok, računalniška tomografija, slikanje z magnetno resonanco) lahko uporabimo tudi za vizualizacijo možnega jetra absces.

Terapija

Zdravljenje amebe je odvisno od oblike in resnosti bolezni. Tako imenovani kontaktni amebicidi (na primer diloksanid furoat) ostanejo samo v črevesju. Uporabljajo se predvsem za zdravljenje asimptomatskih nosilcev ameb.

Poleg tega se ta zdravila lahko uporabljajo za naknadno zdravljenje črevesne amebne dizenterije. Amoebicidi v tkivih (npr. Dehidroemetin) pa vstopijo tudi v krvni obtok in se zato lahko uporabljajo za zdravljenje zunajčrevesne amebne dizenterije. Zaradi potencialno resnih neželenih učinkov teh zdravil se zdaj uporabljajo le v primerih hude bolezni.

Lahko pa damo kontaktne in tkivne amebicide. Ta zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje amebne dizenterije, ostanejo v črevesju in lahko pridejo tudi v krvni obtok. Iz tega razloga lahko na ta način zdravimo tako črevesno kot zunajčrevesno obliko amebne dizenterije. Poleg tega mora pacient, ki trpi za amebno dizenterijo, zagotoviti zadosten vnos tekočine. V nasprotnem primeru dehidracija se lahko hitro pojavi zaradi hude, vodne driske.

Preprečevanje (Preventiva)

Pri bivanju v tropskih ali subtropskih regijah je priporočljivo sprejeti določene varnostne ukrepe. Na ta način je mogoče čim bolj zmanjšati tveganje za okužbo z amebo. Pitno vodo je treba pred uživanjem vedno prekuhati ali sterilizirati s filtracijo.

V prizadetih regijah se je treba popolnoma izogibati uživanju solat. Poleg tega sadja nikoli ne jemo neolupljenega. Iz tega razloga je treba jesti le olupljeno sadje. Na splošno je treba opozoriti, da je sprememba prehrana vedno počasi in previdno.

Okužba amebe v očesu

Okužba z amebo lahko prizadene ne samo prebavila, temveč tudi oko. Vnetje roženice običajno povzročajo bakterijski patogeni. Okužba z virusnimi patogeni ali glivicami je manj pogosta, vendar se še vedno lahko pojavi.

Po zadnjih ugotovitvah pa lahko amebe povzročajo tudi vnetne procese v očesu, natančneje v predelu roženice. Zlasti vnetje v očesu, ki ga povzročajo amebe (tako imenovane akantamobe), je lahko zelo nevarno. Razlog za to je dejstvo, da povzročitelji ameb prodrejo v roženico in na ta način lahko povzročijo tudi vnetje v celotnem očesu.

Posledično lahko prizadeti celo popolnoma oslepijo. Simptomi okužbe z amebo v očesu so precej nespecifični, zlasti na začetku. Prizadete osebe običajno najprej opazijo izrazito pordelost in povečano solzenje.

Poleg tega je lahko vid že od samega začetka močno oslabljen. Prizadeti bolniki običajno poročajo, da njihov vid ni več oster, ampak vedno bolj zamegljen. Le med potekom bolezni je hudo bolečina običajno pojavijo.

Na tem mestu lahko domnevamo, da so povzročitelji parazitov že poškodovali živčne celice v očesu. Ravno ta zakasnjen začetek bolečina simptomi, ki omogočajo razlikovanje med bakterijskim vnetjem roženice in okužbo z amebo. Če vnetne procese povzročajo bakterijski patogeni, bolečina ponavadi se zgodi veliko prej. Ker je vnetje očesa, ki ga povzročajo amebe, resen vzorec bolezni, je treba ob prvem sumu začeti celovito diagnostiko. Samo s takojšnjo identifikacijo povzročiteljev zajedavcev in hitrim uvedbo ustreznega zdravljenja se je mogoče izogniti trajni okvari vida.