Angiografija je invazivna slikovna tehnika za vizualizacijo arterij in ven s kontrastnimi mediji. Konvencionalna različica se izvaja pod radiografskim nadzorom s fluoroskopijo in izdelavo serijskih rentgenskih slik. Danes je ta oblika angiografijo vse bolj nadomeščajo sodobnejši postopki slikanja z magnetno resonanco (MRI) oz računalniška tomografija (CT). Izraz angiografija ali angio uporabljamo za opis naslednjih postopkov:
- Kateter angiografijo - radiografsko slikanje plovila z invazivnim nanosom kontrastnega sredstva skozi kateter (plastična cev). Ta oblika angiografije je podrobneje opisana v nadaljevanju tega besedila.
- CT angiografija - po injiciranju kontrastno sredstvoje plovila se nato tridimenzionalno prikažejo s pomočjo računalnika (glej zgled pod kardio-CT).
- MRI angiografija - primarna magnetna resonanca s slikanjem plovila z ali brez kontrastno sredstvo.
Angiografija arterij se imenuje arteriografija in slikanje venskih žil flebografija.
Indikacije (področja uporabe)
- Ateroskleroza (arterioskleroza; utrjevanje arterij) z žilnimi stenozami (vazokonstrikcije).
- Akutna vaskularna okluzija - na primer pri miokardnem infarktu (srce napad), možganski infarkt (kap).
- Anevrizma (vaskularni izlivi)
- Angiomi (vaskularne malformacije)
- Apopleksija (kap; žalitev, možganski infarkt).
- Žilne poškodbe
- Malformacije žil
- Embolija - delno ali popolno okluzija o kri na primer maščobne kapljice, krvni strdki in zračni mehurčki.
- Koronarna srčna bolezen
- Varice (krčne žile)
- Okluzivna bolezen perifernih arterij (PAD) ali okluzivna bolezen perifernih arterij (PAOD); pogovorno znano kot "bolezen izložb"; gre za motnjo arterij kri pretok do okončin (nog).
- Stenoze - vazokonstrikcije, na primer karotid (karotidna stenoza, stenoza karotidna arterija; stenoza karotidne arterije), ledvične arterije ali preostale arterije v Glava, telo in okončine.
- Tromboza - vaskularna bolezen, pri kateri a kri strdek (tromb) nastane v posodi.
Kontraindikacije
Pri uporabi an joda-vsebujejo kontrastno sredstvo, je treba opozoriti na naslednje kontraindikacije: jod alergija, hipertiroidizem (hipertiroidizem) in okvarjeno delovanje ledvic. Če je prisotna katera od teh kontraindikacij, je treba uporabojoda-obvezno kontrastno sredstvo.
Postopek
Ker imajo kontrastna sredstva visok alergijski potencial, je treba bolnikovo toleranco predhodno preizkusiti z majhno količino. Skozi kateter se kontrastno sredstvo vbrizga v vaskularno območje, ki ga je treba pregledati. Kateter se vstavi perkutano (skozi koža) in predhodno se preišče ustrezna posoda. V arteriografiji se to pogosto izvaja prek femoralna arterijakot transfemoralna kateterska angiografija. Pri anketni angiografiji (neselektivna angiografija) se kontrastno sredstvo vbrizga v aorto, kar omogoča vizualizacijo aorte in velikih žil ter njihovih vej. Po drugi strani pa se pri selektivni angiografiji kontrastni medij uporablja v neposredni bližini upodobljenega žilnega sistema in to je prikazano skupaj s pripadajočim organskim sistemom. V tem primeru lahko še posebej dobro diagnosticiramo žilne stenoze (žilne zožitve), vaskularne obliteracije (vaskularne okluzije) ali anevrizme (vaskularne izbokline). Pri slikanju venskih žil kontrastni medij nanesemo na zunanjo stran Vena v roki ali nogi. Kontrastno sredstvo prodre v globoki venski sistem in omogoča vizualizacijo tromboza (krvni strdki). Praviloma 1-2 Rentgen slike se posnamejo na sekundo, da je mogoče ustrezno vizualizirati pretok krvi. S pomočjo tehnologije digitalnega katetra je mogoče posneti do 6 slik na sekundo. To se naredi hkrati s fluoroskopijo, ki omogoča vizualni pregled. Funkcija slikanja, fluoroskopija in brizga za električni pritisk, skozi katero se uporablja kontrastno sredstvo, so elektronsko povezani, tako da je optimalno usklajevanje Tako imenovana digitalna subtrakcijska angiografija (DSA) je poseben postopek za izolirano slikanje posod. Pred tem se vzame maska, kar pomeni, da je domač Rentgen slika preiskovanega območja se posname brez kontrastnega medija. Nato se slika posname s kontrastnim medijem. Vse strukture, vidne na maski, so zdaj odštete od kontrastne slike, tako da so vidne samo posode. Ta slika se imenuje čisti angiogram. Med angiografijo lahko izvajamo tako imenovane posege. To so naslednji terapevtski posegi:
- PTA - Perkutana transluminalna angioplastika je postopek, ki se imenuje balonska dilatacija. Stenoze (zožitev posode) se pod radiografskim nadzorom razširijo z napihovanjem majhnega balona v lumnu posode. To vodi do nadzorovane poškodbe intime posode (notranja plast stene krvnih žil) z razpokanjem žilnih oblog (nanosi na žilni steni) in prekomernim raztezanjem intime in medijev (srednja plast krvnih žil, sestavljena iz mišic celice in vlakna elastike vezivnega tkiva).
- PTCA - perkutana transluminalna angioplastika koronarne arterije (arterije, ki obkrožajo srce v koronarni obliki in oskrbujejo srčno mišico s krvjo).
- Lokalna liza - Ko posodo zapre tromb, zdravila, ki topijo tromb (droge) se nanašajo neposredno v posodo, tako da se dosežejo lokalne koncentracije, da se tromb raztopi in posoda rekanalizira.
- Stent implantacija - Da ostanejo zožene žile odprte, lahko skozi kateter vstavite stent (vaskularno oporo).
Ker je angiografija invazivni postopek, je treba bolnika obvestiti o možnih zapletih. Sem spadajo krvavitve, modrica (modrice), tromboza, okužba in tveganje za kontrastno intoleranco. Kateterska angiografija ima za pacienta naslednje prednosti:
- Neposredno invazivno slikanje žil s katetri je za bolnika nekoliko bolj zamudno, vendar je slikanje vseeno natančnejše kot pri vseh drugih pregledih, kot je npr. računalniška tomografija ali slikanje z magnetno resonanco.
