Diagnostika
Najprej a zdravstvena zgodovina (anamneza) in pregled prizadetega območja pri zdravniku (po možnosti ORL specialistu ali zobozdravniku). V akutni fazi osteomielitis, povišan kri stopnja sedimentacije celic (BSG) in veliko število bele krvničke v krvna slika (levkocitoza) igrajo glavno vlogo pri diagnozi osteomielitis. Obe obliki osteomielitis jih je mogoče zaznati v rentgenskih žarkih, čeprav jih v nekaterih primerih zaznajo precej pozno.
Praviloma računalniška tomografija (CT), slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali celo kosti scintigrafija so boljši. Vse te metode pa so tudi dražje in bolj zapletene, zato se uporabljajo le, če suma ni bilo mogoče predhodno potrditi. Diagnozo lahko potrdimo le z vzorcem tkiva (biopsijo) prizadete regije. Pomembno diferencialna diagnoza do osteomielitisa v čeljustne kosti je kostni tumor.
Terapija
Terapija je odvisna od resnosti bolezni. Včasih je v zgodnjih fazah zadostna konzervativna terapija z ustreznim antibiotikom, ki jo je treba običajno izvajati približno tri tedne. Bisfosfonati, ki pomagajo preprečiti razgradnjo kostne snovi, so tudi možnost drog. Če konzervativno zdravljenje ne obljublja izboljšanja ali je bilo že uspešno preizkušeno, lahko izvedemo tudi kirurški poseg.
Pri tem postopku se odstranijo sekvestri in odmrli koščki kosti. Včasih je treba odstraniti nekatere zobe. Poleg tega je mogoče za najboljše odstranjevanje najbolj oddaljene kostne plasti (dekortikacija) kri cirkulacija v kosti. Vendar je tudi tu izredno pomembno dosledno nadaljevanje zdravljenja z antibiotiki. Zadnja možnost je vedno (delna) resekcija čeljustne kosti, ki jo lahko po potrebi nadomestimo s ploščicami ali presadki.
operacija
Osteomielitis v čeljusti je treba sprva vedno zdraviti konzervativno, če je stanje še vedno dopušča. Ker gre za vnetje, je treba najprej uvesti antibiotik, ki ustavi vnetje in tako prepreči napredovanje osteomielitisa. Poleg tega hiperbarična kisikoterapija se lahko uporablja za ubijanje bakterije ki preživijo le v razmerah brez kisika (anaerobi).
Pogosto pa je osteomielitis v čeljusti tako napredoval, da lahko pomaga le operacija. V tej operaciji je čeljustne kosti ki je umrl zaradi napredovalega osteomielitisa, je treba odstraniti tudi najbolj oddaljeno kostno plast, tako da se še vedno nedotaknjena preostala čeljustna kost izboljša kri cirkulacija (vaskularizacija). V posebej hudih primerih pa bo morda treba odstraniti celoten del čeljusti, ker je območje kosti že odmrlo.
To se imenuje delna resekcija čeljusti. Tudi če je to drastičen postopek, je še vedno možen, saj lahko sicer vnetje napreduje naprej in ne samo in ne čeljustne kosti ampak tudi druge kosti od lobanja lahko prizadeti. Temu se je treba izogniti za vsako ceno. Za ponovno napolnitev čeljusti s kostjo je treba vstaviti kostne presadke ali plošče, da se čeljust stabilizira.
