Diagnoza Crohnove bolezni

Predstavitev

Crohnova bolezen je kronična vnetna črevesna bolezen ki se kaže na različne načine. Ker se lahko pri vsaki prizadeti osebi kaže drugače, je pogosto težko diagnosticirati. Pričakovana življenjska doba bolnikov z Crohnova bolezen ki dobijo optimalno terapijo, je težko ali pa sploh ni omejeno.

Vsak bolnik nima enakih simptomov in ne kažejo vsi simptomi Crohnova bolezen v sebi. Mnogi simptomi imajo zato lahko povsem drugačen vzrok. Celovita diagnoza je zato nenadomestljiva.

Različni diagnostični instrumenti vključujejo podrobno anamnezo (anamnezo bolnika), Zdravniški pregled, določitev izbranih laboratorijskih parametrov, slikovni postopki, kot so MRI in rentgenski žarki, in nenazadnje, endoskopija in biopsijo (odstranjevanje tkiva za laboratorijski pregled). Nato lahko gastroenterolog s pregledom ugotovitev postavi diagnozo Crohnove bolezni. Pomembne diferencialne diagnoze, ki jih je treba razlikovati od Crohnove bolezni, so ulcerozni kolitis (vnetje debelo črevo sluznica z razjeda formacija), divertikulitis (vnetje izboklin črevesne stene) in sindrom razdražljivega črevesa. V akutnih primerih apendicitis prav tako je treba izključiti.

Diagnoza s pomočjo laboratorijskih vrednosti

Diagnostični dokazi o Crohnovi bolezni ponujajo nekaj laboratorijske vrednosti. kri daje prve indikacije obstoječega vnetnega procesa v telesu. Med akutnim napadom Crohnove bolezni se vnetni markerji, kot sta CRP (C-reaktivni protein) in BSG (kri stopnja sedimentacije) so povišane v krvi.

Kot imunološki odziv telesa na kronično vnetje povečanje bele barve kri celice. To se imenuje levkocitoza. Zaradi dejstva, da črevesna sluznica pri Crohnovi bolezni imajo vnetne spremembe, nekatera hranila lahko črevesje le slabo absorbirajo.

Koncentracije vitamina B12 (kobalamin) in vitamin D navedite to. Pomanjkanje le-teh vitamini utemeljuje sum Crohnove bolezni. Vitamin B12 je pomemben za proizvodnjo različnih komponent krvi.

Pomanjkanje vitamina B12 vodi do posebne oblike anemije, tako imenovane perniciozne anemije, ker rdeče krvne celice (eritrocitov) se lahko proizvaja le v nezadostnih količinah. Izrazito pomanjkanje vpliva tudi na bele krvničke in kri trombociti. Levkopenija oz trombocitopenijo razvija.

Anemija pri Crohnovi bolezni lahko povzroči tudi pomanjkanje železa, ko črevo ne more več zlahka absorbirati železa. To je znano tudi kot malabsorpcija železa. Vnetje samo lahko povzroči tudi izgubo krvi, kar pa se predstavlja kot anemija v laboratoriju.

Opisane laboratorijske spremembe so po naravi precej nespecifične in se lahko pojavijo tudi pri drugih vnetnih črevesnih boleznih. Specifični za Crohnovo bolezen pa so protitelesa najdemo v krvi proti Saccharomyces cerevisiae, na kratko ASCA. Povišana raven le-teh v krvi protitelesa najdemo pri približno 60% bolnikov. Še bolj specifična je konstelacija pozitivne vrednosti ASCA in negativne vrednosti za citoplazmično protitelo nevtrofilcev protitelesaali na kratko p-ANCA.