Diagnoza
Največji pomen pri diagnozi Korsakovega sindroma je pripisan klinični sliki bolezni. Tako lahko izkušeni zdravnik po podrobnih podatkih sumi na prisotnost Korsakovega sindroma zdravstvena zgodovina, ki ga vodi tipično spomin motnja. To se še posebej verjetno zgodi, če bolnik ali sorodniki poročajo o prekomernem uživanju alkohola.
Vendar preteklost kap ali travma je lahko tudi prelomen dokaz. Poleg kliničnega razgovora bolniki, za katere obstaja sum, da imajo to bolezen, vedno opravijo tudi slikovni postopek, kot je MRI ali CT, da odkrijejo osnovno škodo na možganov snovi na pričakovanem mestu. Poleg tega so na voljo laboratorijski testi, kot so določanje vitamina, pa tudi EEG in pregled likvora (tekočina punkcija).
Slednji pregled se uporablja predvsem za razlikovanje od drugih spomin kot so Alzheimerjeva bolezen. Ker je za klinično predstavitev bolnikov s Korsakovim sindromom značilna huda oblika spomin motnje se uporablja več različnih testov za ugotavljanje možnih funkcionalnih omejitev spomina. Ti testi so običajno specifični za določena funkcionalna področja našega spomina.
Na primer, preskusi morajo biti sposobni razlikovati med dolgoročnim in kratkoročnim spominom ter ali motnje spomina zgolj motijo shranjevanje nove vsebine ali tudi pretekle vsebine spomina ne morejo več pridobiti. Različni testi so kombinirani v tako imenovanih testnih baterijah. Najbolj znan predstavnik teh testnih skupin je minimalno-minimalni test, ki se zelo pogosto uporablja v primerih suma demenca ali anamnestični sindromi.
- Kratkoročni spomin se preizkuša na primer s preprostim zapomnjevanjem besed. Na primer, na začetku pogovora prizadete osebe dobijo tri izraze, ki jih morajo ponoviti po 15 minutah. Bolniki s Korsakovim sindromom bi bili v tem testu očitno opazni in bi verjetno izumili tri svoje izraze.
MMST je bil razvit za zagotavljanje enostavnega presejalnega postopka za oceno kognitivnih primanjkljajev v vsakdanji klinični praksi.
Od uvedbe leta 1975 se je MMST izkazal za zelo zanesljivega preskusnega postopka. Je najbolj razširjeno diagnostično orodje v diagnoza Alzheimerjeve bolezni in demenca. MMST je idealno primeren za merjenje resnosti bolezni in za spremljanje napredek obstoječih terapij.
Kognitivni primanjkljaji se ocenjujejo na velikem območju s 30-točkovnim sistemom in preučujejo se naslednje veščine: orientacija, spomin, koncentracija in računanje, govor, razumevanje sluha in upoštevanje navodil ter sledenje. Postopek MMST Mini test duševnega stanja traja približno 15 minut, opravil pa ga mora zdravniški asistent ali specialist. Preiskovanec se najprej vpraša o njegovi časovni usmerjenosti.
Navesti je treba datum in dan v tednu ter leto, mesec, dan in sezono. Če se zdi, da je anketiranec časovno naravnan in neposredno pozna pravilen datum, lahko natančnejše zaslišanje izpusti. Anketiranec prejme eno točko za vsako posamezno dejstvo.
Preizkus prostorske orientacije je podoben. Tu se sklicujemo na trenutno lokacijo anketiranca, tako da ga vprašamo o državi in državi, mestu, instituciji in nadstropju, v katerem se nahaja. Nato anketiranec dobi tri preproste besede (npr. Avto, cvet, sveča).
Te naj ponovi neposredno in jih za trenutek shrani v svojem kratkoročnem spominu. Sledi preprosta aritmetična vaja, pri kateri mora anketiranec odšteti 7 od 100. Od rezultata 7 je treba še enkrat odšteti itd.
Izračun se ovrednoti do 65. Če anketiranec ne da pravilnega rezultata, mu ga damo, da lahko nadaljuje z nalogo. Če anketiranec izračuna ne more uspešno dokončati, se lahko beseda "radio" črkuje nazaj.
V obeh primerih se preveri koncentracija preskusne osebe. Po vmesni nalogi je preizkus pomnilnika končan. V ta namen anketiranca ponovi besede, ki si jih je pravkar zapomnil (npr. Avto, cvet, sveča).
Za vsak izraz, ki si ga zapomnimo, preskuševalec prejme eno točko. Nato se jezikovne sposobnosti preizkusijo tako, da se poimenujejo ročna ura in svinčnik ter ponovi kateri koli stavek. Sledi nekaj ustnih navodil, ki jih pripravi tester.
Na primer, bolnik mora v roko vzeti list papirja in ga zložiti. Razumevanje Pri MRI bolnikov s Korsakovim sindromom je poškodba možganov snovi na določenih območjih običajno mogoče zaznati. Poleg nepravilnosti v sprednjem delu možganov, degeneracije v t.i. limbični sistem pogosto mogoče zaznati.
Izraz limbični sistem opisuje mrežo različnih struktur naših možganov, katerih funkcije so predvsem v ustvarjanju in nadzoru čustev ter nekaterih spominskih funkcijah. Ta sistem vključuje tako imenovana mlečna telesa. Ti kažejo znatno degeneracijo pri skoraj vseh bolnikih s Korsakowom, kar lahko pojasni hude motnje spomina pri teh bolnikih. Če je razvoj bolezni posledica manj pogostih vzrokov, kot je a kap ali travme, jih je mogoče prikazati tudi v MRI. Podrobne informacije o temi "MRI" najdete na MRI možganov
