Diagnoza | Po srbenju

Diagnoza

Zdravnik poskuša pridobiti informacije o vrsti osnovne bolezni, ki jo srbi anus predvsem s temeljito anamnezo in Zdravniški pregled, ki seveda vključuje natančen pregled analne regije in rektum. Pri preučevanju rektum, poleg digitalnega rektalnega pregleda z prst, bo morda treba pregledati tudi rektum s pomočjo špekula. Če zdravnik ugotovi vidne sumljive poškodbe kože, a biopsijo za razjasnitev katerega koli rak ki je lahko prisoten.

Če diagnoza ni postavljena niti po temeljitem pregledu analne regije in rektum, dodatni ukrepi, kot so endoskopija celotnega debelo črevo (kolonoskopija). Blood testi lahko dajo informacije o vseh presnovnih boleznih ali boleznih imunski sistem. Prva kontaktna točka za srbenje bi moral biti družinski zdravnik. Težave se lahko loti s temeljito anamnezo in pregledom ter vas po potrebi napoti k specialistu. Za kožne bolezni je odgovoren dermatolog ali alergolog, bolezni prebavil odgovornost gastroenterologa, za bolezni rektuma in analne regije pa proktolog.

Po srbečici pri otrocih

Analni srbenje (pruritus ani) je pri otrocih praviloma manj pogosto. Sprožilci so v bistvu enaki kot pri odraslih, razen hemoroidne motnje, ki se pri otrocih ne pojavi. Težavo je treba resno jemati tudi pri otrocih.

Medicinsko pojasnilo lahko pokaže, ali je resna bolezen, kot je sladkorna bolezen ali je vzrok vzrok kronična vnetna bolezen ali pa prilagoditev higienskih ukrepov zadošča za ublažitev simptomov. Daleč najpogostejši vzrok analnega srbenja pri otrocih je enterobijaza, okužba z pinwormom Enterobius vermicularis, ki lahko ponoči povzroči hudo srbenje (glejte spodaj). To je mogoče zdraviti s posebnim zdravila proti črvom.

Nočno srbenje

Najpogostejši vzrok analnega srbenja ponoči je okužba s tako imenovano pinworm, lat. Enterobius vermicularis. Pinworm je parazitska ogorčica, ki živi v človeškem črevesju in je eden najpogostejših parazitov pri ljudeh.

Približno polovica vseh ljudi vsaj enkrat v življenju zboli. Okužba se zgodi z zaužitjem prahu, onesnaženega z jajčec črvov skozi usta ali fekalno-oralno. Zaužita jajčeca črvov vstopijo v dvanajstnik preko želodec, zaradi česar se jajčna lupina zmehča.

Po približno šestih urah se razvijejo prve ličinke, ki migrirajo skozi črevesje in se naselijo na črevesni steni blizu slepiča. Tam skupaj s svojim gostiteljem, ljudmi, tvorijo tako imenovani kommenzal (krmna skupnost), tako da se hranijo z ostanki hrane v debelem črevesju. Neposredna bližina debelo črevo je tudi kraj parjenja.

Približno dva tedna po oploditvi se samice selijo proti anus da odložijo jajca. Med tem, večinoma nočnim procesom, se v analnem predelu razvije močno srbenje, ki lahko povzroči motnje spanja, razdražljivost, pomanjkanje koncentracije in močno praskanje v analnem predelu. Jajca, ki se med praskanjem naberejo pod nohti, lahko povzročijo ponovno okužbo z reabsorpcijo skozi usta.

Enterobijaza, torej okužba z ostrižnicami, je v večini primerov neškodljiva, čeprav je zelo moteča zaradi včasih močnega srbenja. Če sumimo na bolezen, jo lahko diagnosticiramo s preprostim postopkom. Zjutraj se na analni predel nanese lepilni trak, ki se takoj odstrani in pregleda pod mikroskopom na prisotnost jajčec črvov. Zdravljenje poteka s sredstvi proti glistam, kot je mebendazol, ki ga dajemo peroralno in ga otroci dobro prenašajo.