Diagnoza
Diagnozo postavi Zdravniški pregled in odvzem brisov iz nosnih izločkov in rinoskopija (rinoskopija). Če se med zdravljenjem okužbe pojavijo zapleti sinusitis ali če je potek bolezni kroničen ali celo, če je za zdravljenje načrtovana operacija, se lahko opravi MRI pregled sinusov, da se nadaljne informacije o vnetju. Vendar MRI ni potreben, če je potek bolezni brez zapletov!
Terapija
Akutna sinusitis se zdravi z dekongestivnimi kapljicami za nos ali razpršilci, ki vsebujejo ksilometazolin (Otrivin®) ali oksimetazolin (Nasivin®). Olajšajo odvajanje izločkov iz majhnih odprtin obnosnih votlin. Po enem tednu pa je treba prenehati z nosnimi kapljicami / razpršilci, saj se bo v nasprotnem primeru naša nosna sluznica navadila na neprekinjeno nanašanje in brez nje ne bo več nabreknila (privinizem). nos in zdravniki za grlo (ORL zdravniki) ponujajo tudi možnost neposrednega sesanja gnojnega vnetnega izločka.
Vložek z dekongestivnim zdravilom v nosni prehod ("visok vložek") naj tudi omogoči odtekanje sluzi. Bolnik naj redno vdihuje doma. Inhalacije z kamilica hlapi (Kamillosan®) ali sol (Emser-Salz®) delujejo protivnetno in prijetno.
Po nanosu dekongestivnih nosnih kapljic / pršil lahko izpiranje nosu s fiziološko raztopino (raztopina Emser-Salz®) očisti nos z izpiranjem viskoznih izločkov. Fiziološka raztopina ima tudi razkuževalni in dekongestivni učinek. Poleg tega se lahko bolniku po dekongestivnih ukrepih ponudi ambulantno sevanje s kratkimi valovi, mikrovalovi ali rdečo lučjo.
To naj bi spodbudilo kri kroženje in zdravljenje vnetja. Gnojni paranazal vnetje sinusov je treba zdraviti tudi z antibiotikom. Če paranazalna vnetje sinusov se po dveh tednih še ni zacelil, lahko specialist ORL priporoči manjši postopek.
Med tem postopkom bo punkcija vnetje paranazalnega sinusa in ga sperite z raztopino, ki vsebuje antibiotiki. Sinupret ®forte in Kapljice Sinupret® se uporabljajo kot zdravila rastlinskega izvora. The zdravljenje vnetja sinusov imeti tri cilje.
Po eni strani je to mogoče poskusiti s številnimi alternativnimi zdravili, ki so znana predvsem iz naturopatije. Lahko pa se uporabijo tudi številni običajni medicinski pripravki. Da bi zmanjšali otekanje nosna sluznica, v večini primerov se uporabljajo zdravila iz skupine zdravilnih učinkovin agonisti adrenergičnih receptorjev alfa 1.
Alfa adrenergični receptorji se nahajajo na plovila sluznice in povzročajo kri plovila na območju sluznice, da se krči, ko se sel spoji na receptor. Snov ksilometazolin in njeni derivati se lahko priklopijo točno na te receptorje na sluznicah in dosežejo ustrezen učinek. Iz tega razloga se uporabljajo nosni spreji, ki vsebujejo to snov sinusitis.
Že ob prvem stiku snovi s sluznico se oteklina začne opazno zmanjševati. Dajanje dekongestivnih kapljic za nos ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Glavna pomanjkljivost je razmeroma kratek čas delovanja, ki zahteva pogosto ponavljanje z nekaj manj kot 3-6 urami.
Da bi zdravilo prišlo na pravo mesto delovanja v nos, po nanosu je treba kapljice ali razpršeno snov potegniti skozi nos. Nekaj sluzi, ki se zatakne, bo zaradi tega manevra neizogibno doseglo višje predele nosu. Če se ta manever pogosto ponavlja, se lahko nosni izločanje "zatakne" v nosu, kar lahko povzroči zaplet razjed na obnosnih votlin.
Druga pomanjkljivost so neželeni učinki pripravkov, ki vsebujejo ksilometazolin. Zlasti pri dolgotrajni uporabi se lahko zmanjša učinkovitost pripravka. Poleg tega pojav, znan kot „smrdljiv nos”Se lahko tudi zgodi.
V tem primeru po dolgotrajni uporabi kapljic za nos nos vedno bolj kaplja, trajno ali občasno. Odtok je običajno tekoče do viskozne konsistence in je značilen po svojem vonju. Če se to zgodi, je treba zdravljenje takoj prekiniti in pred nadaljevanjem zdravljenja narediti daljši premor v zdravljenju.
Poleg pripravkov ksilometazolina se uporabljajo zdravila, ki so predvsem zaradi slanih sestavin namenjena zmanjšanju otekanja nosna sluznica. Tudi tu se fiziološke raztopine dajejo v nos v obliki pršila za nos. Učinek ni tako hiter kot pri kemičnih izdelkih, vendar traja podobno dolgo in ne predstavlja nevarnosti omenjenih stranskih učinkov.
Poleg tega časovna omejitev uporabe zdravila ni opisana. Sestavek soli lahko damo tudi v nos v obliki inhalatorja. Tako dosežena razprševanje kapljic omogoča, da lahko slano snov pogosto globlje vdihnemo in tako delno prodre globoko v obnosnih votlin in začne veljati.
- Cilj zdravljenja je bil preprečiti nadaljnje napredovanje vnetja in ga ustaviti.
- Sluznice, ki so v primeru vnetja sinusitisa vnetno odebeljene, bi morale vse bolj popuščati.
- Zmanjšati je treba ustrezne spremljajoče simptome.
Če se sinusitis po nekaj dneh ne pozdravi, je treba predvideti kronični potek, zato je potrebno nekoliko drugačno zdravljenje. V kroničnih primerih vnetja sinusov se odpravi enkrat uvedeno dekongestivno zdravljenje in namesto njega vzrok za kronično obliko bolezni. Razlog je pogosto alergijska reakcija.
Hišni prah, ki se mu je težko izogniti, je pogosto vzrok kroničnega sinusitisa. Nosni spreji, ki vsebujejo zdravilo iz skupine antihistaminiki se lahko uporablja v ta namen (zlasti za lokalno zdravljenje) ali pa se antihistaminik daje v obliki tablete. Velika pomanjkljivost zdravljenja so neželeni učinki, ki so predvsem posledica vse večje utrujenosti pri daljšem jemanju zdravila.
V primeru kroničnega vnetja obnosnih votlin se lahko poskusi najprej tudi zdraviti dejansko vnetno reakcijo. Tudi če dejanski vzrok kronične vnetne reakcije najprej ostane neopažen, lahko poskusimo zmanjšati vnetno reakcijo telesa s pomočjo zdravil, ki vsebujejo kortizon. V ta namen so na voljo tudi pršila za nos.
V hudih in kroničnih primerih je sistemsko zdravljenje z kortizon tablete. Vendar je tu treba upoštevati tudi številne neželene učinke. Dolgotrajna uporaba lahko povzroči redčenje kože in se poveča kri sladkor, osteoporoza in insuficienca nadledvične skorje.
Vendar je to mogoče le pri dolgotrajni uporabi velikih odmerkov kortizon. Kroničnega sinusitisa se praviloma tudi ne zdravi dolgoročno in tablete kortizona niso dani v velikih odmerkih. Poleg razpršil prezračevanje-dajo se lahko tudi pospeševalna zdravila.
Ti so v večini primerov na rastlinski osnovi in vsebujejo materiale mentol, meto itd. V primeru stalnega vnetja sinusov, ki kljub omenjenemu zdravljenju z zdravilom traja, je treba razmisliti o zdravljenju z antibiotikom. Odločitev, ali jo uporabiti, je navadno lažja zaradi pojava hudih in predvsem visokih spremljajočih povišana telesna temperatura napadi in jih je treba v vseh okoliščinah sprožiti v teh
most antibiotiki, kot sta cefuroksim ali amoksicilin, se tukaj uporabljajo. Zlasti v primerih bakterijskega akutnega sinusitisa, ki ga povzročajo pnevmokoki, Haemophilus influenzae, Moraxella catarrhalis, S. aureus, streptokoki ali tako imenovani anaerobi, antibiotiki imenovani cefuroksim aksetil, cefpodoksim proksetil, aminopeniciline ali levofloksacin. Druga možnost je zdravljenje s t.i. makrolidi, ki ji pripadata klaritromicin in azitromicin.
Zdravljenje je treba izvajati dosledno 14 dni. Kot pri vsakem daljšem vnosu so tudi klasični neželeni učinki, kot je npr driska lahko pojavijo. Načeloma obstaja tudi tveganje za bakterije razvoj odpornosti, če se antibiotiki uporabljajo pogosto in neprimerno.
Po nedavni študiji iz ZDA zdravljenje z antibiotiki skoraj nima prednosti pred zgolj simptomatskim zdravljenjem. V tej študiji so eno skupino bolnikov, ki so trpeli za sinusitisom, zdravili s simptomatsko, povsem dekongestivno terapijo, drugo skupino pacientov, ki so prav tako trpeli za sinusitisom, pa z antibiotikom. Rezultati so pokazali, da so bolniki v obeh skupinah okrevali približno istočasno in da antibiotična skupina ni imela časovne prednosti pred simptomatsko usmerjeno skupino.
Treba je še ugotoviti, ali bo ta študija povzročila spremembo koncepta zdravljenja. Načeloma je treba zdravljenje z antibiotiki (trenutno še vedno) začeti v primeru hudih in zelo dolgih potekov bolezni. To bi moralo zagotoviti, da se, če se obdobje bolezni ne skrajša, vsaj zmanjša stopnja zapletov.
To je zato, ker je širjenje patogenov v sinusitisu verjetno manj verjetno pri zdravljenju z antibiotiki. V večini primerov se paranazalni sinusitis pozdravi v nekaj tednih z ustrezno konzervativno (tj. Terapijo z zdravili). Vendar se pri nekaterih bolnikih pogosti recidivi ali hudi dolgotrajni tečaji.
To še posebej velja v primeru anatomskih stanj ali nosu, kot je opisano zgoraj polipi ovirajo pretok izločkov iz obnosnih votlin in s tem spodbujajo klinično sliko. V teh primerih lahko operacija pomaga znatno izboljšati ponavljajoče se simptome. Nosna polipi so benigne rasti nosna sluznica.V tako imenovani polipozi nasi se ti izrastki pojavljajo pogosteje in ovirajo ne samo nos dihanje ampak tudi samočistilni mehanizem nosu.
Polipektomija, tj. Odstranitev polipi, lahko pomaga tudi pri lajšanju sinusov. To velja tudi za ravnanje krivega nosni septum. Čeprav je nosni septum ni popolnoma ravna pri nobeni osebi, lahko velika odstopanja privedejo do premika pretoka izločkov iz obnosnih votlin in tako spodbujajo kronični sinusitis. V posebej hudih primerih vnetja sinusov so poleg sluznice lahko prizadete tudi kostne stene sinusov. To stanje lahko povzroči raztapljanje kostne snovi in pogosto zahteva kirurško popravilo mesta vnetja.
