Diferencialne diagnoze = alternativni vzroki
Druge klinične slike je treba razlikovati od artrofibroze, ki lahko povzroči tudi izgubo kolenski sklep funkcijo. Rehabilitacijski primanjkljaj (pogost): Neustrezno pooperativno nadaljnje zdravljenje in predolga imobilizacija lahko privedeta do krčenja kapsul kolenski sklep, kar ima za posledico trajno omejevanje gibanja. Razlogi za to so nezadostni pooperativni bolečina izločanje, zaradi česar je napredek v fizioterapiji otežen zaradi bolečin ter pomanjkanje motivacije in izobrazbe bolnika o pomenu pooperativne fizioterapije, trening terapija, Itd Sudeckova bolezen (redko): boleča distrofija (prehranska motnja) in atrofija (krčenje) mehkih tkiv (mišice, koža) in kosti okončin s tipičnim odrskim potekom. Etiologija te bolezni je še vedno v veliki meri nepojasnjena.
MRI kolenskega sklepa
Izbrani slikovni postopek za kolenski sklep je standard Rentgen. To omogoča oceno sklepa in morebitne spremembe v sklepnem prostoru. Če je hrustanec, meniskus ali kapsule-ligamentni aparat je treba bolje oceniti, MRI (slikanje z magnetno resonanco) je izbrana metoda. Zaradi tega je MRI precej dodatna diagnostična možnost. V primeru artrofibroze kolenskega sklepa je še posebej dobro, da spoji možne spremembe je mogoče na MRI dobro prikazati, zato je diagnozo običajno mogoče postaviti z veliko gotovostjo.
Kako je mogoče preprečiti artrofibrozo?
Profilaksa artrofibroze v Ljubljani križna vez kirurški poseg: Zaradi težke terapije artrofibroze, ko se je enkrat pojavila, je profilaksa te bolezni še posebej pomembna. Študija je zlasti preučevala, kateri previdnostni ukrepi lahko zmanjšajo tveganje za artrofibrozo po križna vez zamenjava. Profilaktične ukrepe lahko razdelimo na predoperativne, intraoperativne in pooperativne ukrepe (spremenjene po et al.
(1999): Izbira časa operacije: Po travmatičnem križu križna vez rupture, kirurškega posega ne bi smeli izvajati prezgodaj. Številne študije so pokazale, da se je tveganje za razvoj artrofibroze znatno povečalo v prvih 3 tednih po nesreči, ko je bila opravljena operacija nadomestitve križne vezi. Vzrok za to je splošno "draženje sklepov" (akutna travmatična vnetna reakcija), ki ga povzroči travma, s tveganjem za prehod v kronično vnetje sklepov zaradi dodatne kirurške travmatizacije.
Priporočljivo je obdobje okrevanja približno 6 tednov pred operacijo. V času operacije mora biti kolenski sklep prosto gibljiv in "ne draži" (neboleč, brez izliva v sklep). Spremljevalne poškodbe (zlasti poškodbe notranje vezi) bi bilo treba predhodno zdraviti.
Če je kolenski sklep brez draženja, lahko s fizioterapijo začnemo predoperativno. Izobraževanje pacientov: Pacient mora biti obveščen o resnosti poškodbe in posledicah, ki izhajajo iz nje, zlasti pooperativnem nadaljnjem zdravljenju, in motiviran za sodelovanje. Za vsako ceno se je treba izogibati kirurškemu zavajanju presadka križne vezi.
Pogosta napaka je preveč naprej (ventralno) nameščen tibialni vrtalni kanal. Druge možne napake so preveč travmatična ali dolga operacija, nepravilna namestitev stegneničnega vrtalnega kanala in nepravilna pritrditev presadka. Fizioterapijo je treba začeti takoj po operaciji.
Ustrezna odprava bolečina za to je potreben ustrezen analgetik. Uporabljajo se aktivne in pasivne gibalne vaje ter vaje za mobilizacijo pogačice. Pacient mora biti motiviran za sodelovanje.
Vsi članki v tej seriji:
