Določanje stopnje resnosti poškodbe živca | Hernija diska s poškodbo živca

Določitev stopnje resnosti poškodbe živca

Obstajata dve pomembni skupni klasifikaciji perifernih poškodb živci: Seddonova in Sunderlandska klasifikacija. Seddonova klasifikacija poškodbe živca vključuje tri stopnje resnosti, medtem ko klasifikacija Sunderland klasificira poškodbe živcev v pet stopinj. Resnost poškodbe živcev je odvisno od obsega poškodb aksonov, medularnih ovojev in vezivnega tkiva ovojnice (epinevrij), ki obkrožajo živci.

Nevrologi ugotavljajo resnost lezije živca s pomočjo elektromiografija, elektronevrografija in po potrebi slikanje z magnetno resonanco (MRI). Najmanjša oblika poškodbe živcev vključuje poškodbo mielinska ovojnica, medtem ko sta aksona in epinevrij nepoškodovana. Napoved je zelo dobra in simptomi izginejo v nekaj dneh do tednih.

Ta stopnja resnosti ustreza prvi stopnji po Seddonu, tako imenovani neurapraksiji, in prvi stopnji po Sunderlandu. Stopnja resnosti poškodbe živca v herniji diska je ključnega pomena za napoved. Določa možno regeneracijo poškodbe živca in možnosti za okrevanje.

Ali vas ta tema bolj zanima? Hernija diska lahko vodi do zmanjšanja funkcije zaradi zatikanja živca. To se kaže na primer v obliki mišične oslabelosti ali otrplosti. Pomembno je izmeriti delovanje živca, da se lahko kasneje odločimo, ali je operacija potrebna ali ne.

V primeru normalnega delovanja živcev lahko kljub herniji diska simptome zdravimo konzervativno, torej s športom in zdravili. Če obstaja jasno merljiva okvara živčne funkcije, je lahko indicirano kirurško olajšanje živca. V večini primerov delovanje živcev določa elektromiografija.

Elektrode so pritrjene tako na živec kot tudi na mišico, ki jo živec doseže. Nato se na živec nanese šibek električni impulz in zabeleži se odziv mišic. Odločilna je hitrost, s katero je živec sposoben oddajati električni impulz.

Če je živec poškodovan, se hitrost prevodnosti živca zmanjša. Pomembno je, da je predhodno na voljo referenčna vrednost, saj ima vsak živec individualno hitrost prevodnosti živca, odvisno od njegove debeline in njegove stanje. Postopek je popolnoma neškodljiv in neboleč.

To je zato, ker se na živec prenašajo le zelo šibki električni signali. Med pregledom se lahko pojavijo mravljinčenje na koži ali mišičnih trzajih, vendar po koncu elektromiografija, ti simptomi spet sami izginejo. Pregled običajno traja največ 20 minut.

Če je živec premalo oskrbljen kri in hranil v daljšem časovnem obdobju, govori se o nepopravljivi škodi in odmiranju korenin. Samo usposobljen zdravnik lahko jasno prepozna, da je živec mrtev. Akutna hernija diska lahko povzroči ogromno bolečina.

Dokler bolečina je prisoten, živec "živi" in oddaja bolečinske signale. Nenadno izginotje bolečina je pomemben pokazatelj možne odmiranja korenin. Hkrati lahko odmiranje korenin povzroči, da se paraliza in izguba občutljivosti, kot je otrplost, znatno poveča ali popolnoma izgine.

Na žalost regeneracija a hernija diska s poškodbo živca traja dolgo. Prizadete medvretenčne ploščice so zaradi tlačne obremenitve slabo preskrbljene s tekočino in hranili. Trening hrbta, hujšanje in uravnoteženo prehrana ali kirurška dekompresija diska lahko pomaga preprečiti stiskanje diska in živci.

Poleg tega je napoved odvisna od obsega poškodbe živca. Popolne lezije se regenerirajo slabše kot nepopolne poškodbe živcev. Pri nepopolni poškodbi živca je mogoče škodo obnoviti v nekaj tednih z ustreznim zdravljenjem.

V primeru hujših poškodb lahko regeneracija traja tudi več mesecev, pri popolnih poškodbah ovojnice živca pa regeneracija morda celo ne pride. Zamrznitev živcev, t.i. krioterapija živca, je razmeroma nov postopek za zdravljenje bolečine. Uporablja se predvsem za bolečine v hrbtu, kot je primer z a zdrsnjen disk or fasetni sindrom.

Krioterapija ima dolg učinek in je običajno reverzibilna. Ledenje lahko izvajamo ambulantno ali v bolnišnici. Pomembno je, da je bolnik pred posegom dovolj obveščen o možnih zapletih.

Med najpogostejšimi zapleti so okužbe in ozebline v okolici Ljubljane punkcija, pa tudi trajna paraliza zamrznjenega živca. Pred operacijo je pomembno, da to zagotovite kri-razredčevalna zdravila pravočasno ukinemo in da je strjevanje krvi preveril zdravnik. Če ni strjevanja krvi, pride do večjih krvavitev v hrbtenični kanal med postopkom lahko pride.

Sam postopek se izvaja bodisi odkrito, torej v okviru splošne operacije anestezijo, ali minimalno invaziven z lokalnim anestetikom. Minimalno invazivna varianta je boljša od odprte kirurgije. Ko je lokalna anestezija je na mestu, se naredi majhen kožni rez in v prizadeti živec se vstavi sonda.

Sondo lahko z notranje strani znatno ohladimo z dušikom ali ogljikovim dioksidom. Ko sonda doseže svoj cilj, se ohladi na približno -60 stopinj Celzija. Ta postopek zamrznitve živca omrtviči in prepreči, da bi poslal bolečinske signale.

Paziti je treba, da sonda ne ostane predolgo na živcu in da se živec ne ohladi preveč. V nasprotnem primeru lahko pride do neželenih ozeblin sosednjih struktur ali pa je živec nepopravljivo poškodovan. Takoj zatem krioterapija, rezultat je treba redno preverjati, da se v zgodnji fazi preprečijo morebitni zapleti.

Skupino z vitaminom B sestavlja osem vitamini ki delujejo kot predhodniki pomembnih koencimov v telesu. B vitamini najdemo v živalski hrani, kot so ribe, mlečni izdelki ali jetra, pa tudi v rastlinski hrani, kot sta brokoli ali špinača. Vitamin B12 v glavnem najdemo v živalskih proizvodih in, za razliko od drugih vitamini, se lahko shranijo v telesu.

Vitamin B1 je pomemben za prenos dražljajev na živčni sistem vitamin B12 pa izpolnjuje tudi bistvene naloge za delovanje živčnega sistema. Pomanjkanje vitaminov B lahko povzroči motnje živčni sistem. Hkrati lahko ustrezna zaloga vitaminov pozitivno vpliva na delovanje živcev.