Refleksni ekstenzorski digitorum je znan tudi kot Braunecker-Effenbergov refleks, BER ali prst raztezni refleks. Je ena od bistvenih refleks in se uporablja za testiranje hrbtenice živci iz segmentov C6 in C7.
Kaj je refleks ekstenzorja digitoruma?
Refleksni ekstenzor digitorum se imenuje tudi prst raztezni refleks. Spada v notranjost refleks. Tako kot prst upogibni refleks, biceps femoris refleks ali tetiva bicepsa refleks, na primer, ekstenzorni digitorum refleks spada tudi v notranjost refleks. V notranjem refleksu se organ, ki sprejme dražljaj, in organ, ki izvede reakcijo, nahajata v isti mišici. V refleksu ekstenzorja digitoruma je to mišica ekstenzorja digitoruma. Ekstenzorska mišica mišice se imenuje tudi ekstenzor prsta. Je skeletna mišica in spada v površinske ekstenzorje podlakti. Njegova štiri vstavitev tetive skozi četrto tetivni plašč do hrbta roke. Tam, tetive so povezani z mostovi. Ti mostovi preprečite podaljševanje posameznih prstov, zlasti izoliranega podaljška prstanca. Naloga mišice ekstenzorja digitoruma je iztegniti roko in prste od dva do pet. Poleg te mišice še C6, C7 in radialni ramus profundus živci so vključeni tudi v refleks ekstenzorja digitoruma.
Funkcija in naloga
Refleks ekstenzorja digitoruma je eden od globokih tetivnih refleksov. Ko mišico ekstenzorja digitum udarimo s prsti rahlo do zmerno upognjenimi, pride do fiziološkega podaljšanja kazalca, srednjega in prstanca. Refleksno testiranje se opravi v primerjavi med seboj in oceni se celotna raven refleksa. Normalen bi bil srednje do živahen odziv. Neuspeli in šibki odzivi na dražljaj kažejo na motnjo, prav tako pa tudi povečani ali celo klonični, tj. Sunkoviti in nasilni odzivi. Obstajajo tudi sistemi klinične lestvice za natančno klasifikacijo refleksnih reakcij. Na primer, intenzivnost refleksa lahko razvrstimo s pomočjo devetstočkovne MayoClinicScale (MCS) ali Nacionalnega inštituta za nevrološke motnje in Možganska kap lestvica (lestvica NINDS). Vendar pa zanesljivost, tj. zanesljivost teh lestvic je omejena, ker se lahko naloga med različnimi izpraševalci zelo razlikuje. Zato se tehtnice redko uporabljajo v vsakdanji praksi in klinični praksi. Za lažje testiranje refleksa lahko pacient pred testom močno stisne zobe in močno stisne pest. To služi namenu tako imenovanega refleksnega olajševanja. S predhodnim napenjanjem mišičnih vlaken mišičnih vreten občutljivost na raztezanje se poveča. To služi za povečanje občutljivosti. Posledično se lahko refleks sproži lažje. Pacient lahko izvaja tudi tako imenovani Jendrassikov oprijem. Da bi to naredil, pacient nagne roke pred zgornji del telesa in stisne roke. Nato poskuša na silo potegniti roke. Refleks ekstenzorja digitoruma in testiranje refleksa na splošno sta sestavni del Zdravniški pregled in zlasti nevrološkega pregleda. Cilj je po eni strani preveriti fiziološko prisotne reflekse, po drugi strani pa najti patološke reflekse. Rezultat refleksnega testiranja imenujemo tudi refleksni status. Pregled se običajno opravi z refleksnim kladivom. S kladivom na mišico nanesemo rahel udarec. Refleks, ki se zdaj pojavi, je nehoten odziv na hitro raztezanje mišičnih vreten. Mišična kontrakcija se pojavi prek monosinaptičnega hrbteničnega refleksnega loka. Monosinaptik pomeni, da gre za samo eno živčno povezavo (sinapso). V refleksu ekstenzorja digitoruma se testirajo živčni poti C6 in C7. Živčne korenine za te živci izhajajo iz hrbtenjača v parih in nato razširite ven iz hrbtenični kanal proti rokam, rokam in prstom. To so hrbtenični živci. Ti so del perifernih živčni sistem. Poleg tega refleks ekstenzorja digitoruma zajema tudi funkcijo radialni živec in zlasti ramus profundus. Ramus profundus je gibalni del radialni živec.
Bolezni in pritožbe
Neuspeh pričakovanega odziva ekstenzorskega digitorusnega refleksa kaže na poškodbo živcev C6 in C7. Takšna škoda je lahko na primer posledica a Herniated disc v vratni hrbtenici.V primeru a Herniated disc, tkivo se nenadoma ali počasi pojavi iz jedra pulposusa medvretenčni disk. Tkivo lahko pobegne tako zadaj v hrbtenični kanal in zadaj-bočno v smeri živčnih korenin. Pritisk na živčne korenine povzroča bolečina, paraliza ali senzorične motnje v prizadetem segmentu. Hernije hernije v vratni hrbtenici najdemo predvsem med štiridesetim in šestdesetim letom starosti. Izbočeni disk se lahko pojavi veliko prej. To lahko sproži tudi podobne simptome in vodi do oslabljenega ekstenzornega digitorumskega refleksa. Na refleks ekstenzorja digitoruma pa lahko vpliva tudi poškodba radialni živec. Poškodba radialnega živca je znana tudi kot paraliza radialnega živca. Zlasti zgornji in srednji radialialni palsiji imajo za posledico odpoved mišic ekstenzorjev roke in s tem tudi oslabljen ali ukinjen refleks ekstenzorja digitoruma. Paralizo zgornjega radialisa povzroča predvsem podlakti ščetke. Zato se imenuje tudi paraliza bergle. Živce lahko poškoduje tudi travma ali zasedba. Paralizo srednjega radialnega živca običajno povzroči dolgotrajna izpostavljenost pritisku. Imenuje se paraliza parkirne klopi, ker se na primer lahko leži na trdi klopi parka. Vzrok lezije je lahko tudi pretesna zasedba.
