Ekstrasystola

Spotakanje srca, srčno popuščanje, palpitacije, palpitacije, palpitacije,

• sleparija
• Strah
• Živčnost oz
• Omedlevica (sinkopa) pride.

2. ventrikularne ekstrasistole (VES, ventrikularne ekstrasistole) Pri ventrikularni ekstrasistoli se ekstrasistola razvije v tkivu srce komore. Znano je tudi, da se ti dodatni srčni utripi proizvajajo v zunajmaterničnem tkivu. (Ektopično pomeni, da iz tega tkiva običajno ne oddajajo električnih impulzov, ker je to tkivo zunaj normalnega spodbujevalnik Struktura srce).

Ta ekstrasistola ima torej drugačno izhodišče kot običajni srčni utrip, ki nastane v sinusno vozlišče. Ventrikularni ekstrasistoli so razdeljeni v različne kategorije, odvisno od njihove vrste. Monomorfne (monotopične) ekstrasistole se nanašajo na tiste ventrikularne ekstrasistole, ki so na posnetku EKG vedno videti enako.

Ta oblika ventrikularnih ekstrasistol se pogosto pojavi pri zdravih posameznikih, lahko pa ima tudi vrednost bolezni. Polimorfne ekstrasistole so tiste ventrikularne ekstrasistole, ki imajo v zapisu EKG različne oblike, tako da ni mogoče zaznati pravilnosti. Zdravniki se nato pogosto sklicujejo na nepravilno deformiran kompleks QRS, tehnični izraz za srce vzbujanje vidno na EKG.

Ti različni prekatni kompleksi imajo vedno za vzrok poškodbe srčne mišice. Srčno mišično tkivo srca je poškodovano zaradi brazgotin, kar pomeni, da se normalno vzbujevalno prevodnost ne more več neovirano širiti. Te nepravilnosti v električni prevodnosti lahko povzročijo nastanek novih električnih impulzov v ektopičnem tkivu, ki lahko nato sprožijo ventrikularno ekstrasistolo.

Poleg izvora ekstrasistol so tudi ventrikularni ekstrasistoli razvrščeni glede na njihovo razmerje do normalnega srčnega utripa. Tu ločimo bigeminus oz trigeminalni živec kot tudi raztopine. V primeru bigeminusa normalnemu delovanju srca vedno sledi ekstrasistola, v primeru trigeminalni živec, normalnemu delovanju srca vedno sledita dve ekstrasistoli.

Ti dve ekstrasistoli, ki sledita običajnemu delovanju srca, se imenujejo tudi dvojice. Če običajnemu srčnemu delovanju sledijo tri ali več ekstrasistol brez vmesnega normalnega srčnega delovanja, se to imenuje razpoka. Te vrste ekstrasistol lahko povzročijo pulzni primanjkljaj.

To se zgodi, ko se ekstrasistola pojavi med dejanskim srčnim utripom. Posledično se srce ne more napolniti s kri pravilno in glasnost srčnega utripa je manjša. Zaradi majhne glasnosti utripa pulzni val na primer ne doseže več pacientove roke, tako da tam ni mogoče čutiti pulza.

Temu rečemo pulzni primanjkljaj, ker je na minuto več utripov srca kot merljivi pulzni valovi na okončinah. Odvisno od časa nastanka ventrikularnih ekstrasistol lahko ritem srčnega utripa ostane enak ali se premakne. Če je ekstrasistola blizu naslednjega srčnega utripa, tega srčnega utripa ni mogoče izvesti.

Srce še ni pripravljeno za ponovno vznemirjenje, še vedno je v ognjevzdržnem obdobju. Posledično manjka srčni utrip in nastopi tako imenovani kompenzacijski premor, ki pa, čeprav ni nujno, da ima kakšno bolezensko vrednost, bolniki pogosto dojemajo kot spotakanje srca oz. srčni zastoj. Ventrikularne ekstrasistole so razvrščene po klasifikaciji Lown. Ta razvrstitev temelji na pojavu ventrikularnih ekstrasistol v 24 urah dolgoročni EKG in deli ventrikularne ekstrasistole na enostavne in zapletene VES. Pri tako imenovanem pojavu R-on-T ekstrasistola pade v nevarno fazo normalnega srčnega utripa in lahko nastopi ventrikularna fibrilacija, zato je ta oblika ekstrasistole najbolj nevarna od vseh oblik.