Ocenjevanje
Glede na težavo se pri ocenjevanju elektroencefalograma upoštevajo različni parametri. Za opredelitev valov EEG najprej določimo njihovo frekvenco. V obdobjih velikega stresa na nevronih možgane, na primer pri reševanju težke miselne vaje, lahko EEG registrira valove s frekvenco 30-80 Hz (Hz = Hertz, frekvenčna enota, 1 Hz = 1 val na sekundo).
Te vrste valov elektroencefalografija se imenujejo gama valovi. Tako imenovani beta-valovi imajo frekvenco med 15-30 Hz in se pojavijo predvsem takrat, ko so oči v budnem stanju odprte. Sorazmerno visoko frekvenco povzročajo čutni vtisi, ki se obdelujejo v možganov.
Tip valov z naslednjo nižjo frekvenco so alfa valovi. So v frekvenčnem območju med 10-15 Hz in jih elektroencefalogram zabeleži, ko možganov je buden, vendar z zaprtimi očmi. Na primeru alfa valov je zlahka videti, da izguba senzoričnih vtisov, kot je vid, vodi neposredno do zmanjšanja frekvence v EEG. Če so pacientu oči zaprte in je v lahkem spancu, se pojavijo theta valovi.
Imajo frekvenco 5-10 Hz. Najnižja frekvenca je dosežena med globokim spanjem s tako imenovanimi theta valovi. Tu lahko zaznamo le 3-5 valov na sekundo (3-5 Hz).
elektroencefalografija je tudi pomembna sestavina pri karakterizaciji faz spanja. Poleg že omenjenih tipov valov se med spanjem pojavljajo tudi tako imenovana vretena za spanje. Ti se v EEG pojavijo kot kratki visokofrekvenčni izpusti z razmeroma visoko amplitudo.
Pojavijo se predvsem v fazi spanja II. Tudi v tej fazi lahko opazimo tako imenovane k-komplekse. Kompleks k je del v EEG z zelo veliko amplitudo, a nizko frekvenco in je verjetno povezan z visoko sinhronostjo talamičnih živčnih celic.
Zadnja značilna slika v EEG so kompleksi spike-and-wave. Te visokofrekvenčne valove z visoko amplitudo lahko merimo v elektroencefalogramu med epileptični napad. Kompleksi konic in valov so posledica patološke (bolne) prekomerne aktivnosti nekaterih živčnih celic posameznika možganov regije med zasegom.
S pomočjo elektroencefalografija (EEG) se ustvari elektroencefalogram, na katerem se zabeleži potek in moč bioelektrične aktivnosti možganov. Ta elektroencefalogram vsebuje valove, ki se vrednotijo glede na določene frekvenčne vzorce (frekvenčni pasovi), amplitudne vzorce, lokalne vzorce aktivnosti in njihovo pogostost pojavljanja. Na splošno se upošteva, katere krivulje so prisotne, kako hitro so, ali so deformirane in ali imajo krivulje določene vzorce.
Za vrednotenje se lahko uporabijo tudi posebne računalniško podprte metode (npr. Spektralna analiza). Pri oceni so še posebej bogati z informacijami frekvenčni pasovi, ki jih na splošno lahko razdelimo v štiri kategorije: Frekvence Delta-valov od 0.5 do 3 Hz: Ta frekvenčni pas lahko opazimo zlasti v globokem spanju in so zanj značilne počasne in velike amplitude elektroencefalogram. Frekvence teta-valov od 4 do 7 Hz: Te frekvence se pojavijo v globini sprostitev ali med spanjem.
Počasni theta valovi so normalni pri otrocih in mladostnikih. Pri odraslih, ki so budni, je opazna stalna pojavnost theta valov (in tudi delta valov). Alfa valovi Frekvence med 8 in 13 Hz: Te frekvence predstavljajo osnovni ritem bioelektrične aktivnosti možganov in se pojavijo v elektroencefalogramu, ko so pacientove oči zaprte in bolnik miruje. Frekvence beta valov od 14 do 30 Hz: Ta frekvenčni pas se pojavi, ko se pojavijo senzorični dražljaji (tj. V običajnem budnem stanju) ali med duševno napetostjo.
Vsi članki v tej seriji:
