Sodobna fitoterapija (grško phyton: rastlina; therapeia: nega) vključuje preprečevanje (profilakso) in zdravljenje bolezni ter motenj z dajanjem rastlin ali njihovih sestavin (npr. Cvetov, listov, korenin, plodov in semen). Tem rastlinam pravimo tudi zdravilne rastline. Ločimo med racionalno fitoterapijo (na podlagi znanstvenih spoznanj) in tradicionalno fitoterapijo. Tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora je eden najstarejših zdravstvenih sistemov in vključuje na primer kitajsko ali indijsko-ajurvedsko medicino. Tako imenovani fitoterapevtiki oz fitofarmacevtska sredstva razlikujejo od običajnih običajnih zdravil. Uporabljene rastline v celoti veljajo za mešanico snovi, saj le tako lahko razvijejo želeni učinek. Izolirane rastlinske sestavine, ki se običajno proizvajajo kemično, niso fitofarmacevtska sredstva (npr atropin or digitoksin). Fitoterapija ni "alternativno zdravilo" in jo je treba jasno ločiti homeopatija. Več kot je dana rastlinskih zdravil, močnejši je učinek. S homeopatija, je obratno.
Indikacije (področja uporabe)
Fitoterapevtiki se večinoma uporabljajo za lažje ali kronične bolezni. Tradicionalna fitoterapija je primerna tudi za samostojno zdravljenjeuprava s strani pacienta. The terapija ni primeren za zdravljenje hudih bolezni (zlasti presnovnih bolezni, kot je sladkorna bolezen mellitus) ali v izrednih razmerah. Možnosti uporabe fitoterapevtskih mešanic učinkovin so zelo široke. Vsaka rastlina ima svojo individualno zdravilno moč in jo lahko uporabljamo v kombinaciji z drugimi rastlinami. Za fitoterapijo je značilna visoka toleranca in malo neželenih učinkov.
Postopek
Fitoterapija temelji na uporabi fitofarmacevtska sredstva, ki se pogosto imenujejo „droge"In zanje veljajo enaki strogi predpisi kot za sintetična kemična zdravila. Zaradi tega je v kliniki precej drugotnega pomena. Veliko dejavnikov ima pomembno vlogo pri izbiri rastlin. Sem spadajo čas žetve, lokacija rastline, skladiščenje in priprava. Naslednji seznam prikazuje številne aktivne sestavine, ki so del fitofarmacevtskih izdelkov:
- Alkaloidi To so večinoma zelo strupene snovi z močnimi fiziološkimi učinki (na primer morfin Iz opij mak oz atropin iz Belladonna).
- Grenke snovi npr encijan, mlečni čičer or poper.
- Eterična olja Ti mastni rastlinski izločki so še posebej primerni za vdihavanje. Imajo a razkužilo, protivnetno, spazmolitično, izkašljevanje in diuretični učinek (Naslednje rastline vsebujejo eterična olja: timijan, brina, kumino, ingver, žajbelj, poprova meta, rožmarin in koromač).
- Emodini To so derivati (različice) antrakinona ali antracena. Te snovi imajo a odvajalo učinek (odvajalo, na primer jelša oz Senna).
- Tanini Te snovi delujejo antidražilno na koža sluznice (npr. hrast lubje, borovnice ali krvna korenina).
- Flavanoidi Flavanoidi imajo zelo širok spekter učinkov, med drugim so protitedemski (pomagajo proti voda retencija) in zaviralci encimov (npr ginka, mlečni čičer, volnena roža oz glog).
- Glikozidi Tu gre za delno strupene snovi (npr kamilica, Šentjanževka, hren, kreša, jeglič in glog).
- Silicijev dioksid silicijev dioksid je bistvena sestavina vezivnega tkiva, tetive, vezi, lasje in koža. Pomanjkanje lahko povzroči celulit or krčne žile (npr. rebrast in polje preslica).
- Hormonsko stimulansi Te snovi imajo stabilizacijski učinek in nežno nadzorujejo izločanje hormonov žlez z notranjim izločanjem (npr buče semena, fižolove lupine in mehurja).
- Salicilna kislina Salicilna kislina (znana kot acetilsalicilna kislina/ ASS) je antipiretik, ki pomaga proti glavoboli, zobobol in revmatične težave (npr. ognjiči, jegliči ali srebrna Vrba).
- Sluzi Te aktivne sestavine so ogljikovi hidrati in stimulirajo imunski sistem ali imajo protivnetni učinek (npr marshmallow, laneno seme in rdeča cvetovka).
- Sapoini To je podskupina glikozidov (npr ginseng koren divjega kostanja, jeglič koren, mullein ali jeglič).
- Steroidi Te snovi imajo več funkcij in služijo zB kot vhodna snov hormoni (npr ginseng or Licorice koren).
- vitamini Vitamini so bistvene sestavine hrane in jih najdemo tudi v zdravilnih rastlinah (npr. Ječmen, pira, rakit, vodna kreša or šipka).
Spekter mešanic aktivnih rastlinskih sestavin je zelo velik in oblike priprav so različne. Tu je nekaj primerov:
- Infuzija (Infusum) - infundirani so fini deli rastlin, kot so cvetovi, semena ali listi.
- Odvar (Decoctum) - grobi, zelo trdni deli rastlin (npr. Korenine, les ali lubje) zavrejo
- Macerat (Maceratio) - hladno voda izvleček.
- Izvleček (Extractum) - suh ali tekoč izvlečki (tinkture).
- Stisnjeni sok (sukus)
- Sirup (sirup)
- Aromatična voda (Aqua aromatica)
- Raztopina za žganje (žganje) - za zunanjo uporabo.
- Masti (unguentum) - narejeno iz izvlečki or tinkture.
- Končana zdravila - kapsul, tablet, dražeji, kapljice ali sok.
Uporabljene rastline prihajajo iz:
- Do 50% iz divjih zbirk (tu je kakovost pogosto drugačna).
- Na 40% iz rastlinskih kultur
- Do 10% iz divjih zbirk in rastlinskih kultur
Izkoristite
Fitoterapija je vsestranska alternativa zdravljenju s konvencionalnimi zdravili. Ta postopek je še posebej koristen zaradi dobre prenašanja terapija.