Fizioterapija | Vaje za mišično distrofijo

Fizioterapija

Zdravljenje mišična distrofija s fizioterapijo se prilagaja individualno od bolnika do bolnika glede na napredovanje bolezni, splošno stanje pacienta in vrsto mišična distrofija. Vendar je primarni cilj fizioterapije vedno čim bolj ohraniti in izboljšati bolnikovo gibljivost ter preprečiti razvoj nepravilne drže. Velik del terapije zato vključuje fizioterapijo z različnimi vajami za krepitev in raztezanje mišic vzdržljivost vaje za izboljšanje osnovnega stanje bolnika.

Lečeči fizioterapevt bo sestavil pacienta načrt usposabljanja v ta namen, ki ga je treba najprej izvajati dosledno pod nadzorom, kasneje pa tudi na lastno pobudo doma. Poleg vaj lahko poteka tudi skupinska terapija, pri kateri si lahko bolniki izmenjujejo izkušnje z drugimi pacienti, skupni trening pa zajema tudi psihosocialne vidike. Poleg tega se za stimulacijo mišic lahko uporabljajo tehnike ročne terapije, masaže z izpiranjem pritiska in drugi postopki, kot so elektrostimulacija ter stimulacija toplote in mraza, tako da bolečina čutiti in trening ima boljši učinek. Izčrpne informacije o tej temi najdete v tem članku: Fizioterapija za mišično distrofijo

Progresivna terapija mišične distrofije

Ne glede na to, katera oblika progresivne mišična distrofija je terapija primarno simptomatska. To je predvsem posledica dejstva, da natančni mehanizmi vzroka bolezni še niso pojasnjeni, gotovo pa je, da so dedni. Da bi bolnikom omogočili progresivno mišično distrofijo za lajšanje bolezni, lahko upoštevamo različne terapevtske pristope.

Sem spada na primer terapija z zdravili za nadzor bolečina in ustavijo vnetne procese. Pogosto kortizon se zdravilo ne uporablja, vendar to določi zdravnik za vsak primer posebej. Drugi glavni steber terapije je fizioterapija.

Z redno fizioterapijo z gibalnimi treningi šola za držo, posebne vaje za krepitev, stabilizacijo in ravnovesje kot tudi druge tehnike, kot je pritisk pri pritisku sporočilo or elektroterapija, cilj je pacientu omogočiti čim daljše normalno življenje tako, da čim dlje ohranja gibljivost in moč mišic. Pomembno je, da se treninga lotimo nežno, da bolna muskulatura ne utrpi dodatne škode. Zadnji steber terapije je psihoterapevtska oskrba pacienta, kjer se naučijo sprejemati bolezen in dobiti pomoč pri obvladovanju psihološkega stresa, ki ga bolezen s seboj prinese. V tem okviru je lahko koristna tudi terapija v skupini za samopomoč.