Fizioterapija za razliko v dolžini nog

A noga dolžinska razlika je splošni izraz za dve različni dolžini nog. Obstaja anatomsko noga dolžinska razlika, pri kateri je ena noga zaradi rasti kosti krajša od druge, in funkcionalna os noge, pri kateri je ena noga zaradi mišične razlike bolj obremenjena kot druga. Anatomsko noga Razlika v dolžini je mogoče popraviti z vložki, funkcionalno razlika v dolžini nog z mobilizacijskimi in mišičnimi tehnikami. A razlika v dolžini nog lahko povzroči medenična poševnost, ki vpliva na celotno statiko telesa. Razlika v dolžini nog se običajno pokaže šele s spremljajočimi simptomi, kot je hrbet bolečina, bolečine v kolku, kolenu oz bolečine v nogi ali skozi neenakomeren vzorec hoje z ustrezno obrabo čevljev.

Fizioterapija

V fizioterapiji za a razlika v dolžini nog, najprej določimo vrsto razlike v dolžini nog. Če pacient ni prejel podrobnega pregleda pri zdravniku, lahko vrsto razlike v dolžini nog v fizioterapiji določimo z merjenjem dolžin. Za anatomsko dolžino nog terapevt meri od glavnega trohanterja tesno na malleolus lateralis (zunanji gleženj).

Glede funkcionalne dolžine nog terapevt meri od sprednje zgornje ilijačne hrbtenice (sprednja vidna točka na medenični kosti) do medialne malleolus. Razliko več kot 6 mm pa lahko šele nato štejemo za razliko v dolžini noge. Če obstaja anatomska razlika v dolžini nog, pri terapiji ni mogoče storiti ničesar, razen vložkov.

Drugače je s funkcionalnimi razlikami v dolžini nog. Z dvigom obeh pete lahko terapevt primerja dolžino med stopali. Pri tem ga vodi težavna stran pacienta.

Če to kaže bolečina v predelu medenice na levi strani terapevt pogleda, ali je leva stran krajša ali daljša od desne. Če je krajši, mobilizira kolk do največje upogibanja, addukcija in zunanja rotacijain povleče nogo v izteg v položaju največjega zunanjega vrtenja. Nato terapevt ponovno preveri dolžino noge.

Če so bile dolžine nog kompenzirane, lahko nadaljnjo terapijo izvedemo z mobilizacijo medenice. Če se skrajšanje nadaljuje, je treba medenico manipulativno poravnati. Če je noga daljša na bolečina strani terapevt mobilizira nogo v največji izteg, Ugrabitev in notranje rotacije ter med zadrževanjem notranje rotacije potegne nogo ob drugo nogo.

Rezultat je enak kot pri krajšanju nog. Med postopkom se medenica mobilizira in po možnosti manipulira. Mobilizacijo lahko izvedemo v bočnem položaju ali v ležečem ali ležečem položaju, nato s pomočjo kolka.

Upoštevati je treba tudi celotno statiko bolnika in jo izboljšati z mobilizacijo kolena, stopala in hrbtenice. Če skolioza je prisoten, ga je treba trenirati s posebnimi vajami. V ta namen je treba šibko stran okrepiti in močno stran raztegniti.

Če opazimo povečan tonus (mišična napetost) v mišicah nog in hrbta, ga je treba sprostiti. Tonus lahko izboljšamo s tehnikami mehkih tkiv, fascialno raztopino oz sporočilo prijemala. Če pride do mišičnega neravnovesja tudi na predelu nog, je treba to popraviti s posebnimi vajami.