Fizioterapija je sestavni del rehabilitacijskih ukrepov v primeru medenice Zlom. Izgled posameznega načrta zdravljenja pacienta je odvisen predvsem od vrste in obsega medenice Zlom. Stabilna medenica Zlom običajno je mogoče zdraviti popolnoma konzervativno, medtem ko nestabilni zlomi medenice vedno zahtevajo operacijo in trajajo dlje časa, da se popolnoma pozdravijo. Fizioterapija se običajno začne s pasivnimi vajami, saj medenica ne sme biti obremenjena. Manualna terapija, masaže, MTT (Medical Vadbena terapija) in PNF (proprioceptivna nevromuskularna fasciacija) sta tudi terapevtski tehniki, ki ju lahko uporabimo med fizioterapijo.
Rehabilitacijska terapija za zlom medenice
Rehabilitacijski ukrepi ali nadaljnje zdravljenje zloma medenice so odvisni od vrste in obsega poškodbe ter starosti in splošnega stanja zdravje bolnika. Pomembno je tudi, ali je bilo zdravljenje že od samega začetka konzervativno (kot pri stabilnih zlomih medenice) ali je bila pred rehabilitacijo operacija (kot pri nestabilnih zlomih ali politravmah). Praviloma morajo bolniki, ki so utrpeli zlom medenice, najprej upoštevati strog počitek v postelji, saj je treba poškodovano medenico popolnoma razbremeniti vsaj 2-4 tedne.
Tudi če naj bi bolnik prizanesel medenici, se terapija začne že prvi dan. Posebej usposobljeni terapevti zagotavljajo čim večjo gibljivost medenice. To zagotavljajo pasivne vaje, pri katerih terapevt brez pomoči pacienta skrbno premika medenico, da ohrani prožnost okoliških struktur in mišic.
Ko je prva faza celjenja končana in je bolnik spet sposoben pritiskati, se regresirane mišice obnovijo z lahkimi napenjalnimi vajami. Tudi vadbena terapija v vodi je pomembna za obnovitev gibljivosti medenice po daljšem obdobju počitka. V določenih okoliščinah se bo pacient morda moral znova naučiti, da bo spet normalno hodil, zato tudi gibalni trening kot tudi ročni trening terapija lahko tudi del rehabilitacije.
Ko je spet mogoče normalno zaporedje gibov, je cilj posebej okrepiti mišice in obnoviti stabilnost medenice, tako da lahko prizadete osebe brez težav in samostojno brez omejitev ponovno obvladajo svoj vsakdan. Odvisno od resnosti in sočasnih poškodb lahko celoten postopek rehabilitacije traja več mesecev. Da bi se izognili posledični škodi, bi se morali bolniki spet sami začeti ukvarjati s športom po pridobitvi dovoljenja zdravnika. Da bi dolgoročno preprečili poškodbe, je smiselno, da pacient vaje, ki se jih nauči med rehabilitacijskim postopkom, izvaja samostojno doma.
Vsi članki v tej seriji:
