FOMO (Strah pred pogrešanjem) (še ni) priznan duševna bolezen, vendar zgolj opisuje duševno nepravilnost, katere manifestacije vključujejo prehode tekočine iz "še vedno normalne" v patološko odvisnost. FOMO razumemo kot strah pred nenehnim izpuščanjem nečesa pomembnega, kar se dogaja drugje, in izključitve iz tega. Občutek za FOMO ni nov, ga pa v povezavi s spletnimi socialnimi omrežji močno spodbujajo sodobne komunikacijske tehnologije.
Kaj je FOMO?
FOMO je kratica, ki izhaja iz anglosaškega izraza Fear of Missing out. Izraz pomeni slabo definirano duševno stanje, ki izhaja iz nenehnega strahu ali tesnobe, da bi zamudili kaj pomembnega, kar gostijo prijatelji ali znanci nekje drugje in iz katerega je eno izključeno. FOMO vključuje psihološko vedenje, ki je posledica strahu, da bi kaj zamudili. Takšni občutki so do neke mere običajni in lahko spodbujajo kohezijo in občutek pripadnosti skupini in človeštvo spremljajo od začetkov njegove družbene ureditve. Zaradi sodobnih komunikacijskih tehnologij, ki so omogočile razvoj in vzpostavitev več tako imenovanih družbenih omrežij (social media), se FOMO izjemno promovira in kaže jasno težnjo k nadaljnjemu širjenju. Splošno veljavna definicija za FOMO (še) ne obstaja. Nekateri avtorji naštevajo različne simptome, ki jih običajno opazimo pri ljudeh, ki jih FOMO očitno prizadene. V nekaterih primerih razlikujejo med FOMO brez tehničnih naprav in FOMO v povezavi z napravami, s katerimi je možna komunikacija na daljavo prek interneta (pametni telefon, prenosni računalnik, tablični računalnik).
Vzroki
Strah, da bi zamudili ali doživeli kaj manj zabavnega ali veliko manj vznemirljivega od tistega, kar so prijatelji in prijatelji naredili, je do neke mere naraven in normalen. Občutek lahko spodbudi človekovo ambicijo, da se loti nečesa, kar je bolj ustvarjalno in zahtevno od tega, kar so se lotili prijatelji. Situacija se lahko hitro spremeni za ljudi, ki so v družabnih omrežjih nenehno na spletu. Tu se lahko pojavi veliko več kot sto "prijateljev" ali "sledilcev". Obstaja nevarnost, da lahko izkušnje posameznikov iz velike skupine nenehno izstopajo in dajejo občutek, da se človek ne more dohajati. Poleg tega je zelo verjetno, da nekdo iz množice prijateljev trenutno nenehno doživlja nekaj vznemirljivega in lepega, česar zaradi službenih ali družinskih obveznosti ne morete sodelovati. Nenehno spremljanje družbenih omrežij lahko torej močno spodbuja pojav FOMO.
Simptomi, pritožbe in znaki
Pojav cele vrste simptomov lahko kaže na FOMO. Segajo od določene psihološke občutljivosti, ki je ni mogoče zaznati tujcem, do tipičnega in opaznega vedenja prizadete osebe, ki je zaznavno tudi za zunanji svet. Psihološka občutljivost se običajno izraža v žalosti in frustraciji, ker prijatelji ali sledilci doživljajo nekaj velikega, česar sami ne morete sodelovati ali pa se preprosto zabavajo, medtem ko se sami kot izkušnja srečujete le s turobnim vsakdanjikom. Takšni občutki pa spodbujajo zasvojenost, podobno zaskrbljenosti in strahu, da bi še več zamudili. Psihološka občutljivost pogosto povzroči nekakšno zasvojenost in prisilo, da nenehno preverjamo in spremljamo sporočila v določenih družbenih omrežjih ter objavljamo lastne izkušnje - četudi so zgolj malenkostne. Prizadeti pobegnejo iz resničnosti v virtualni svet izkušenj svojih "prijateljev". FOMO lahko celo vodi prizadetim, ki izumljajo in objavljajo izkušnje, da bi povečali lastno vrednost. Vedenje postane opazno in celo nevarno, kadar vodi do očitnih motenj in koncentracija težave v službi in drugem vsakdanjem življenju. Komunikacijsko vedenje v neposrednem pogovornem oknu - brez pametnega telefona - lahko posledično znatno moti.
Diagnoza
Ker ni jasnih meril za prisotnost FOMO in so prehodi iz "še vedno normalnega" v psihološko opazen FOMO tekoči, diagnoza mora temeljiti na več simptomih, ki se pojavljajo vzporedno. Eno najpomembnejših meril, ki kažejo na FOMO, je odvisnost od družbenih omrežij, prisila, da nenehno sledite sporočilom prijateljev in sledilcev ter da se nenehno objavljate. Odvisnost, ki je primerljiva s tipičnim zasvojenostnim vedenjem, lahko postane tako močna, da je vedenje v resničnem svetu v neposredni interakciji z resničnimi ljudmi in sposobnost nastopanja in koncentracije v službi in drugem vsakdanjem življenju oslabljena.
Zapleti
Zaradi FOMO se lahko pojavijo različni zapleti, ki telesu lahko škodujejo tako psihično kot fizično. Običajno se bolniki zdijo žalostni in potrti, kadar izpustijo dogodek ali sestanek. To lahko vodi na komplekse manjvrednosti in depresija. V najslabših primerih so občutki žalosti tako močni, da se pojavijo samomorilne misli in sčasoma samomor. FOMO se pogosto pojavi v povezavi s hudo stres. V tem primeru motnje spanja, huda izčrpanost in glavoboli pojavijo. Življenje brez pametnega telefona in drugih digitalnih medijev je za prizadete osebe nepredstavljivo. Neredko se zgodi agresija, kadar dostopnosti ni mogoče zagotoviti. Če prizadeta oseba trpi, lahko pride do zapletov koncentracija motnje zaradi bolezni in je tako omejen pri svojem delu oz učenje. Zdravljenje običajno opravi psiholog in umik iz družbenih omrežij ter nenehna komunikacija. V mnogih primerih to povzroči pozitiven potek bolezni. Vendar se lahko FOMO pojavi tudi pozneje v življenju in omeji vsakdanje življenje prizadete osebe.
Kdaj bi morali k zdravniku?
Za FOMO se je treba vedno posvetovati z zdravnikom. Simptomi bolezni običajno ne izginejo sami in se še poslabšujejo, tako da je prizadeta oseba odvisna od zdravljenja. Če je prizadeta trajna žalost, se je treba posvetovati z zdravnikom. V tem primeru so občutki uspeha pogosto povezani s sledilci ali virtualnimi prijatelji. Tudi stalni strah in strah, da bi prizadeta oseba kaj zamudila, kaže na FOMO in jo mora zdravnik pregledati. Pogosto bolniki sami ne vedo, da trpijo za FOMO. V teh primerih morajo prizadeto osebo usmeriti na zdravljenje predvsem starši in sorodniki. V resnih primerih bo morda potrebno tudi bivanje v kliniki. Trajna prisila k posodobitvi novic v družbenih omrežjih prav tako pogosto kaže na FOMO. V tem primeru lahko bolnik v vsakdanjem življenju doživi moteno komunikacijo. Običajno lahko diagnozo in zdravljenje FOMO opravimo s psihologom. Pogosto pa preteče dolgo obdobje, preden prizadeta oseba motnjo prizna sama sebi.
Zdravljenje in terapija
Ljudem, ki trpijo za FOMO, je komaj koristno svetovati, naj se popolnoma vzdržijo uporabe socialnih medijev. Bolj obetaven terapija lahko pomaga bolnikom, da razmislijo o njihovi uporabi socialnih medijev in jih pripeljejo na racionalnejšo raven. To lahko poveča spoznanje, da ima večina objav le malo pomena in praktično ni nevarnosti, da bi jih zamudili, če so na primer spletni obiski omejeni na določen čas. Koristno je tudi povečati samozavedanje, tako da neodvisnost in samostojne dejavnosti bolj zadovoljujejo kot nenehno prilagajanje splošnemu toku.
Obeti in napovedi
Napoved nepravilnosti temelji na več merilih, ki so med seboj neposredno povezana. Čeprav FOMO še ni prepoznana bolezen, lahko prizadeta oseba še vedno vpliva na simptome. Če se poišče terapevtska podpora, obstaja velika verjetnost, da se simptomi ublažijo. Takoj, ko se vzroki za strahove ali tesnobe pojasnijo in spremenijo, prizadeto osebo zmanjšajo. Potrebno je njegovo aktivno sodelovanje. V teh pogojih je možna odsotnost simptomov in s tem popolno okrevanje. Če prizadeta oseba ne poišče pomoči, se v številnih primerih nepravilnosti stalno povečujejo. To bistveno poslabša prognozo, v nadaljnjem poteku pa anksioznost oz panična motnja lahko razvije, kar povzroči znatno zmanjšanje kakovosti življenja. V hujših primerih prizadeta oseba ne more več opravljati vsakdanjih nalog in s tem opravljati poklicnih ali zasebnih nalog. Odstop od sodelovanja v oblikah družbenega življenja in še bolj blaži dobro počutje. Razvoj FOMO je odvisen tudi od individualne osebnosti prizadete osebe. Če je v bolnika vgrajena splošna povečana tesnoba, se poveča tveganje za povečanje simptomov.
Preprečevanje
Najpomembnejši preventivni ukrep je čim prej razmisliti o uporabi socialnih omrežij. Socialna omrežja so lahko zelo koristna in koristna. Samo nereflektirana uporaba lahko vodi do odvisnosti, ki jo je težko premagati.
Porodna oskrba
Pri FOMO so možnosti za nadaljnjo oskrbo v večini primerov močno omejene. Običajno lahko to bolezen zdravimo tudi le nekoliko, tako da niti popolnega zdravljenja ni mogoče zagotoviti. Prizadeta oseba je zato pogosto odvisna od dolgotrajnejšega terapija za trajno lajšanje in omejevanje simptomov. V mnogih primerih je za lajšanje simptomov FOMO potrebna pomoč prijateljev in družine. V tem okviru morajo svojci pravilno razumeti bolezen in biti sposobni sočustvovati z bolnikom. Na splošno ljubeča skrb in podpora bolniku pozitivno vpliva na nadaljnji potek bolezni. Bolnik mora biti praviloma previden, da ne preživi časa v družabnih omrežjih, saj lahko to vedenje znatno poveča simptome FOMO. V tem okviru so prijatelji ali pacientovi lastni starši lahko pozorni tudi na uporabo družabnih omrežij in prizadetega odvračajo od njihove uporabe. Prizadeta oseba se mora, če je le mogoče, srečati tudi z drugimi ljudmi v resničnem življenju in se odvrniti od uporabe socialnih medijev. Popolna obravnava FOMO lahko s tem vključuje tudi popolno izbris takega profila.
Tukaj lahko naredite sami
Trpi si lahko v vsakdanjem življenju pomaga z mnogimi vedenjskimi triki in načini, kako se bolje spoprijeti z obstoječim nelagodjem. Redni izpadi, med katerimi ni digitalne dostopnosti, na koncu spodbujajo dobro počutje in zmanjšujejo izkušnje stres. Med počitkom in nočnim spanjem je koristno, če je prekinjena dostopnost do telefona in digitalne dostopnosti. Dobro organizirano sodelovanje v prostočasnih dejavnostih ali športnih aktivnostih prav tako pomaga izboljšati počutje in usmeriti misli na druga področja življenja. Disciplina in dobra samorefleksija lastnega vedenja sta pomembna za pridobivanje spoznanj in razumevanje povezav. Skozi kognitivno usposabljanje, preučevanju lastnih čustev in opazovanju reakcij sotrpincev, trpijo lahko veliko zaznajo sprožilce njegovih pritožb in opravijo optimizacije. Treba je dati pripravljenost za spremembo lastnih vedenjskih struktur, da bo bolezen lahko lajšana. Z nastopanjem sprostitev tehnik lahko bolnik sam zmanjša stres in obstoječa tesnoba. Metode, kot so joga or meditacija pomagajo doseči duševno olajšanje in notranje ravnovesje. Pogosto pogovori s starejšimi podpirajo dobro počutje, saj lahko življenjske izkušnje druge osebe ponudijo nove načine razmišljanja.
