Fossa Cranii Anterior: zgradba, delovanje in bolezni

Sprednja lobanjska fossa ustreza sprednji lobanjski fosi in vsebuje vohalno žarnico (bulbus olfactorius) in čelni reženj (lobus frontalis) možgane. Poleg tega ima sprednja lobanjska fossa štiri odprtine, skozi katere kri plovila in živci podajo.

Kaj je sprednja lobanjska fossa?

Anatomija se nanaša na sprednjo lobanjsko foso kot sprednjo foso, ki leži pred srednjo lobanjsko foso in zadnjo lobanjsko foso. Vsi pripadajo osnovi lobanja (osnova cranii interna). Čelna kost (Os frontale), etmoidna kost (Os ethmoidale) in majhno sfenoidno krilo sodelujejo pri nastanku sprednje lobanjske jame. Slednji predstavlja del sfenoidne kosti (Os sphenoidale) in je zato znan tudi pod latinskim imenom Ala minor ossis sphenoidalis. Sprednja jama vsebuje vohalno čebulico (bulbus olfactorius) in čelni reženj (lobus frontalis), ki je del možgane. Običajno anatomija ne vključuje vohalne žarnice v telencefalonu, ker se vohalna žarnica po svojem delovanju in nalogah zelo razlikuje od skorje.

Anatomija in zgradba

V fossa cranii anterior leži čelno območje možgane. Njeni zvitki (gyri) in gube (sulci) se odražajo v odtisu digitatae in juga cerebralia kosti. Štiri odprtine se nahajajo v fossa cranii anterior. Caecum ossis frontalis foramen je slepa odprtina v čelni kosti. Pri otrocih odposlanec Vena teče skozi ta del sprednje jame. Povezuje različne druge kri plovila od Glava. Vendar pa se razvoj foramen v večini primerov zapre. Drugo odprtino v sprednji lobanjski jami tvori etmoidalni sprednji foramen, ki se nahaja na meji etmoida in sfenoida kosti. Sprednji etmoidalni arterije (sprednja etmoidna arterija) in sprednji etmoidalni živec se nahajata v depresija. Zadnji etmoidalni foramen tvori še eno odprtino v sprednji lobanjski jami. Analogno sprednjemu etmoidnemu foramenu vsebuje zadnji etmoidalni arterije, ki se veje iz očesne arterije in zadnjega etmoidnega živca. Etmoidna plošča (lamina cribrosa ali lamina horizontalis) ima druge odprtine in vdolbine, ki jih anatomija šteje tudi kot del fossa cranii anterior. Vohalne filamente (fila olfactoria), ki prenašajo vohalne dražljaje v vohalne možganov, teči skozi njih.

Funkcija in naloge

Čelni reženj pripada možganom (telencephalon) oz neokorteks. Reženj vključuje motorično skorjo, katere naloga je nadzorovati gibanje, in predfrontalno skorjo. Slednji sodeluje v številnih kognitivnih procesih, vključno z načrtovanjem in nadzorovanjem dejanj ter predvidevanjem izidov delovanja, delom spomin procesi in reševanje problemov. Sprednja jama vsebuje tudi vohalno čebulico (bulbus olfactorius), ki sodeluje pri zaznavanju voha. Sprednji etmoidalni arterije oprema kri do etmoidne celice (cellulae ethmoidales) v obnosnih votlin. Anatomija deli etmoidne celice v tri vrste glede na njihovo lokacijo (anteriores, mediae in posteriores), pri čemer je sprednja etmoidna arterija odgovorna za sprednje etmoidne celule in mediae ethmoidal celule. Poleg tega se ramus meningealis odcepi od arterije. V medicini je ta veja znana tudi kot sprednja meningealna arterija, ker vodi v trdo meninge (dura mater). Nosna veja (ramus nasales) služi za oskrbo septuma in stranske stene Nosna votlina. Nato končna veja sprednje etmoidalne arterije teče do mostu v nos. Sprednji etmoidalni živec, ki tako kot sprednja etmoidna arterija prehaja skozi etmoidni foramen, je del nazociliarnega živca. Sestavljen je iz senzoričnih vlaken in inervira nosno konico in krila, stransko steno Nosna votlinain sprednji del septuma. Vlakna sprednjega etmoidnega živca se tam končajo na celicah sluznica. Tudi zadnji etmoidalni živec je sestavljen iz senzoričnih vlaken in oskrbuje sfenoidne sinuse, ki so del obnosnih votlin. Poleg tega je zadnji senzemski živec odgovoren za senzorično oskrbo zadnjega etmoidne celice (Cellue etmoidales posteriores). Oskrbo teh celic s krvjo zagotavlja zadnja etmoidna arterija, ki tako kot sprednja etmoidna arterija oskrbuje tudi dele trde možganske celice. Poleg tega krvna žila oskrbuje celice Nosna votlina sluznica.

Bolezni

Poškodba sprednje lobanjske jame je pogosto posledica poškodbe, na primer zaradi nesreče z Glava. To lahko vključuje poškodbe struktur, ki se nahajajo v sprednji jami. Posledica so lahko različne patološke posledice, na primer nevrološke in nevrokognitivne okvare v primeru lezije čelnega režnja: motorične motnje, omejitve vohalnega zaznavanja in še veliko več. Poleg tega lahko poškodbe, ki prizadenejo le majhna področja čelnega režnja, poslabšajo delo spomin. Ne samo zunanje poškodbe, ampak tudi nevrodegenerativne bolezni lahko štejemo za vzrok poškodbe čelnega režnja. Lezije do krvi plovila ki gredo skozi odprtine sprednje lobanjske jame, lahko poškodujejo sosednje živčne poti in tkivne strukture, kar povzroči ustrezne primanjkljaje. Ljudje, ki trpijo zaradi shizofrenija kažejo posebnosti v čelnem režnju. Shizofrenija je duševna motnja, ki spada v skupino psihoz. Večplastna klinična slika vključuje simptome, kot so halucinacije, blodne misli in motnje ega. Osebe z ego motnjami težko ločijo med egom in okoljem: Ko se misli na primer širijo, imajo prizadeti vtis, da njihove (neizražene) misli "okužijo" druge ljudi. Poleg tega se pogosto pojavijo negativni simptomi, kot so afektivna sploščenost, depresivno razpoloženje, apatija ali anhedonija.