Porazdelitev frekvenc
Preobčutljivost na hrano se pojavlja razmeroma pogosto. Na primer, trpi približno 10% prebivalstva laktoza nestrpnost. Klinična slika alergije na hrano opisano tukaj pojavlja veliko manj pogosto. Trpi 1.5% odraslih alergije na hrano, alergija na hrano je pogostejša pri dojenčkih.
Simptomi
Značilne so reakcije sluznice, natančneje otekanje in srbenje sluznice usta, nos in grlo, pa tudi prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, napenjanje, krči bolečine v trebuhu in driska. Poleg tega se lahko pojavijo astmatične težave z otekanjem bronhialne sluznice in posledično zasoplostjo. Kožne reakcije se kažejo kot izpuščaji in pordelost (eksantem in ekcem), koprivnica in srbenje.
Konjunktivitis lahko pride tudi do pordelosti, otekline in močnega srbenja ter povečane občutljivosti na svetlobo. Drugi simptomi lahko vključujejo povišana telesna temperatura in vnetje spoji (artritis). Simptomi alergije na hrano običajno se pojavijo takoj po zaužitju hrane, za katero obstaja preobčutljivost.
Koža je lahko pordela in se lahko pojavi srbenje. Manj pogosti simptomi na koži vključujejo akutne panjev (panjev) oz nevrodermatitis (atopični dermatitis). Akutna panjev je opredeljen kot koprivnica, ki ne vztraja več kot 6 tednov.
Bolniki z akutno panjev se pritožujejo nad izrednim srbenjem in imajo vidne žlebe. Klinična slika je podobna tisti po nenamernem dotiku kopriv. Če nevrodermatitis povzroča alergija na hrano, rdeča, luskasta in včasih jokajoča ekcem je glavni simptom, ki se pojavlja v fazah.
Za alergije na hrano so značilni predvsem simptomi prebavil. Klasično se simptomi najprej pojavijo na mestih na začetku prehranjevanja s hrano. To pomeni, da se lahko sprva v ustne votline, na primer otekanje.
Nekaj ur po jedi, slabost in bruhanje lahko tudi pojavijo. Končno, podoben krčem bolečina (kolike) in driska možne tudi, kar se lahko pojavi do 6 ur po zaužitju hrane. Pritožbe pri dihalni trakt pojavljajo predvsem v okviru anafilaktični šok.
To je maksimum naše preobčutljivostne reakcije imunski sistem in je ogroža življenje. V času anafilaktični šok, dihalna stiska je v ospredju. Tudi kronično astmo lahko v približno 10% primerov pripišemo alergiji na hrano. Omeniti velja tudi, da je znano, da različni dejavniki poslabšajo simptome alergije na hrano.
Sem spadajo predvsem psihološki stres, fizični napor in uživanje alkohola. Če dojenčki in malčki dolgo časa trpijo zaradi alergij na hrano, se lahko kaže kot motnja rasti. V takih primerih je opaziti odstopanje od starostno značilne višine in teže.
Pomembno je, da se v takih primerih posvetuje s pediatrom, da se ugotovi, kaj je resnični vzrok motnja rasti. Simptom, ki se zelo pogosto pojavi v okviru alergij na hrano, je driska, ki se pojavi približno eno do dve uri po zaužitju ustreznega alergena. Običajno so pred njim simptomi, kot so slabost in krči bolečine v trebuhu.
O driska Sama je običajno zelo tekoča, saj prekratek črevesni prehod ne omogoča zadostne absorpcije vode skozi debelo črevo sluznica. Skladnost driske pa je lahko tudi drugačne narave in tako morda daje informacije o povzročitelju alergena na hrano. Na primer za smreko (imenovano tudi celiakija), ki jo povzroča glutenski protein gluten, je značilna kašasta, smrdljiva driska.
Zdravljenje driske mora biti predvsem vzročno. Na koncu to pomeni, da se mora prizadeta oseba čim bolj vzdržati uporabe alergenov, značilnih zanjo. Približno polovico vseh alergikov na hrano prizadene a kožni izpuščaj (eksantem).
Zato je najpogostejši simptom klinične slike alergije na hrano. Kožni simptomi, značilni za alergijo na hrano, so lahko različni in segajo od obsežne pordelosti kože, otekline (edema), izpuščaja z drobnimi mehurčki do koprivnice (urtikarije). Zdravljenje kožni izpuščaj je možen, običajno pa ni potreben, saj se z izločanjem odgovornega alergena samomejuje in tako popusti v nekaj urah ali dneh.
Če je terapija vseeno zaželena, jo je mogoče izvesti z uporabo mazila, ki vsebuje kortizol. Tudi če natančni mehanizmi še niso znani, lahko alergija na kožo vpliva na več načinov. Na primer razvoj mozolji ali drugim kožnim nečistočam je lahko naklonjen tudi alergijska reakcija.
To podpira hipoteza, da an alergijska reakcija sprošča snovi, ki spodbujajo vnetje. Te lahko nato prispevajo tudi k razvoju kožnih nečistoč. Dober pokazatelj za nastanek kožnih nečistoč zaradi alergije na hrano je, da se kožne nečistoče zmanjšajo takoj, ko sumljive hrane nekaj časa ne zaužijemo več.
Vsi članki v tej seriji:
