Pri pregledu Frenchayjeve dizartrije zdravnik določi govorne motnje, povezane s poškodbami možganov ali obraza živci tako da pacient izvaja določene gibe ali izreke z ustnicami, mehko nebo, čeljust ali jezik na desetih posameznih področjih. Ocenjuje tudi glas, dihanje (dihanje), refleks, in razumljivost na lestvici od ena do devet v preskusnem postopku, pri čemer so rezultati zapisani kot bar tabela, ki omogoča natančnejšo razvrstitev vzroka paralize in oblike dizartrije. Diagnostično orodje tako omogoča odločitev za določenega logopedska terapija in napredek spremljanje med terapija.
Kaj je preiskava Frenchayjeve dizartrije?
Z izpitom za Frenchayjevo dizartrijo zdravnik določi govorne motnje, povezane s poškodbami možganov ali obraza živci. Preiskava Frenchayjeve dizartrije je test, ki se uporablja za oceno vseh vrst dizartrije. Disartrijo medicinska stroka opredeljuje kot kakršno koli govorno motnjo, povezano s poškodbo možganov ali obraza živci. Testni postopek je predvsem diagnostični instrument, ki različno opisuje posamezno motnjo in jo tako razvrsti v podobliko skupnega izraza dizartrija. S to diferencirano klasifikacijo se dokumentirajo prednosti in slabosti pacienta, tako da lahko logoped izbere primernega terapija metoda za izboljšanje slike govora. Test je razvila Pamela M. Enderby iz angleške bolnišnice Frenchay, prevedla in preizkusila ga je logopedinja v Hamburgu. Leta 1991 je Gustav Fischer Verlag objavil prvo izdajo izpitnega postopka v nemščini.
Funkcija, učinek in cilji
Diagnostični pregled Frenchayjeve dizartrije je sestavljen iz desetih podpodročij in se uporablja za natančnejšo diferenciacijo, pa tudi za terapija napredek spremljanje katere koli vrste dizartrije. Tester oceni deset posameznih nastopov bolnika z dizartrijo na točkovni lestvici z največ devetimi točkami, rezultati testa pa se zabeležijo v obliki bar grafikon. Posamezna preskusna področja postopka vključujejo refleks, dihanje, ustnic gibanje, čeljust, mehko nebo, glas, jezik, razumljivost, vplivni dejavniki in drugače. Tester poleg ročnih navodil, obrazca in lopatke potrebuje še štoparico in kozarec vode, piškotke in kartice z besedami in besednimi zvezami za izvedbo. Za snemanje rezultatov uporablja snemalno napravo. Zdravnik opravi test v skladu z navodili. Ta priročnik vključuje posebna navodila, ki s skaliranjem dokumentirajo stopnjo razlik v zmogljivosti. Heterogeni podtesti se zabeležijo v tabelo, tako da lahko od nejezikovne motorične sposobnosti bolnika do vizualnih opazovanj bolnika zapišemo številna posamezna opazovanja in jih morda dodamo v obrazec. Preveriti refleks, zdravnik ima pacienta kašelj in pogoltnite, na primer. Dihanje se oceni na lestvici od enega do devetih z uporabo pacientovega dihanje med govorom in tudi v mirovanju. Pri ocenjevanju ustnic gibanja, zdravnik pacientu na primer nariše ustnice in izvaja izmenične gibe ustnic. Motorična funkcija čeljusti se ocenjuje tako v mirovanju kot med govorom. Za oceno mehko nebo motorične funkcije mora pacient poleg govora tudi jesti. Na področju glasu je posebna pozornost namenjena vokalu moč, zadrževanje tona in diferenciacija tona. Med preskusom je jezik je zataknjen, dvignjen, premikan v izmeničnih in stranskih gibih in opazovan med govorom. Da bi razumljivost vključil v rezultate testa, zdravnik oceni tudi spontano izgovorjavo in sposobnost izražanja besed in celih stavkov. Dejavniki, ki vplivajo na preiskavo, poleg splošne konstitucije vključujejo še sluh, zobe in držo telesa. Drugi dejavniki so lahko hitrost govora ali kinestetično zaznavanje. Na podlagi ustvarjenega bar tabelo, zdravnik razvrsti zadevno motnjo na eno od petih področij dizartrije, kar mu omogoča, da sklepa o vzroku paralize. Na primer, lahko sumi na lezije zgornjih motoričnih nevronov, če je testni postopek razkril spastično dizartrijo, mešane lezije zgornjih in spodnjih motoričnih nevronov pa kažejo na mešano dizartrijo. Ekstrapiramidne motnje pa so pogosto povezane s hipokinetično dizartrijo. Če je dizartrija razvrščena kot ataksija, se lahko domneva, da ima cerebelarna disfunkcija, medtem ko je mlitava dizartrija bolj verjetno, da vključuje lezije spodnjih motoričnih nevronov.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Preiskava Frenchayjeve dizartrije običajno traja manj kot pol ure, zato je hiter test, ki za pacienta skorajda ne predstavlja nobenega tveganja. Samo v primeru paralize pri požiranju lahko pride do požiranja v določenih okoliščinah med podtestom pitja. Ker test temelji na standardnih vrednostih iz angleško govorečega sveta, prvotni postopek ni primeren kot diagnostični instrument za nemško govoreči svet. V Nemčiji zdravniki običajno uporabljajo Aachener Materialien zur Diagnostik Neurogener Sprechstörungen (Aachenski materiali za diagnozo nevrogenih Govorne motnje), ki je bil razvit za uporabo v tej državi. Prednosti testa Frenchay Dysarthria so opisane kot merila kakovosti preizkušenega testa zanesljivost tako dobro, kot veljavnost in klinična veljavnost. Poleg tega naj bi postopek omogočal profiliranje in vključeval dokaze o dodatnih opazovanjih, ki dajejo splošno sliko bolnika. Ker pa test temelji na etioloških in simptomatskih načelih, je bil v nekaterih delih deležen kritik. Na primer v kliniki bi bila bolj primerna povsem simptomatska klasifikacija glede na dejanske motnje gibanja. Poleg tega je vredno kritike tudi dejstvo, da test veliko manj pozornosti namenja dihanju in fonaciji kot prozodiji, ustni motorični aktivnosti in refleksom. Čeprav tako preiskava v prvi vrsti preverja motnje govora, je le ta postopek imenovan v nemških smernicah za diagnostiko dizartrije.
