Izraz frustracija se uporablja za opis neprijetnega in zato neprijetnega stanja ter averzivno obarvan stanje ki se najpogosteje pojavi kot posledica konfliktov in neuspehov.
Kaj je frustracija?
Frustracija je čustveno stanje, ki nastane, ko človekove želje ali pričakovanja niso izpolnjena ali pa si zastavljeni cilji niso doseženi ali premalo doseženi. Izraz sega v latinski jezik, "frusta", kar pomeni "zaman". Drug latinski izraz je "frustratio" in je preveden kot "zavajanje pričakovanja". Frustracija se pojavi pri večini ljudi, kadar se zastavljeni cilj in zadovoljstvo in občutek dosežka, ki se pričakuje z njim, ne uresničijo. Nezadovoljstvo z motivacijo, gibi in potrebami je najpogosteje posledica zunanjih okoliščin. Vendar pa so frustracijska stanja lahko tudi posledica lastnega vedenja, ki odstopa od pričakovanj družbenega okolja in je temu ustrezno sankcionirano. Hipoteza frustracije-agresije navaja, da se agresija najpogosteje pojavi kot posledica frustracijskih stanj.
Funkcija in naloga
Frustracija je čustveno stanje, ki nastane, ko človekove želje ali pričakovanja niso izpolnjena ali pa si zastavljeni cilji niso doseženi ali premalo doseženi. Če oseba ne doseže ciljev, ki si jih je zastavila in s katerimi povezuje določena pričakovanja o uspehu, se ta neuspeh pogosto razlaga kot neuspeh. Zadevna oseba je morda napačno presodila sebe in svoje sposobnosti. Morda je tudi napačno presodil svoje družbeno okolje in soljudi ter jim pripisal lažna pričakovanja, ki se ne izpolnijo. Nekateri se zmotijo, ker pričakujejo preveč od sebe in si že od začetka zastavijo previsoke cilje, ki jih je težko ali nemogoče doseči. Hipoteza frustracije-agresije predpostavlja tesno vzročnost med frustracijo in agresijo, v skladu s katero lahko stanje frustracije (ne sme) redno povzroča agresivnega vedenja. Nasprotno pa se agresivna stanja pripisujejo stanju frustracije. Razen te hipoteze izraza "frustracija" ni mogoče dokončno opredeliti, ker vsaka oseba frustracijsko stanje doživlja drugače. Strpnost do frustracije je osebnostna karakterna lastnost, ki določa, kako hitro je človek razočaran ali ne zaradi nekaterih izkušenj, ki jih dojemamo kot negativne. Glede na to, kako visok ali nizek je ta prag, se razočarani ljudje odzovejo jezno, zagrenjeno, razočarano ali agresivno. So demotivirani, depresivni ali depresivni. Frustracija je razdeljena na dve državi, notranjo in zunanjo frustracijo. Zunanja frustracija se pojavi vsakič, ko oseba ugotovi, da so ozvezdja zunanjega sveta, ki vključuje neposredno družbeno okolje, neustrezna in nezadovoljiva. Zgodi se močno odstopanje od lastne percepcije. Notranjo frustracijo nadzoruje podzavest. Prizadeta oseba gradi različne povezave med vzrokom in posledico. Trivializira situacijo (imunutna frustracijska reakcija), vidi se kot vzrok (intropunitivna frustracijska reakcija) ali krivi svoje družbeno okolje (ekstrapunitna frustracijska reakcija).
Bolezni in pritožbe
Če oseba redno ali pogosto trpi zaradi zaznanih ali dejanskih prikrajšanosti, če se izkušnje o uspehu ne uresničijo ali če pričakovanja niso izpolnjena, lahko nastanejo razočaranja. vodi do izgorelosti in depresija na dolgi rok. Prizadeti ljudje so hitro utrujeni, izčrpani in brezvoljni, manjka jim motivacije, da bi spet vzeli življenje v svoje roke in se soočili z izzivi in nalogami, ki so jim postavljene. Psihosomatske pritožbe, ki lahko vključujejo želodec, Glava in srce pritožbe, se lahko pojavijo tudi. Frustracijsko prehranjevanje je lahko tudi sindrom frustracije. Lečeči zdravnik mora najprej preveriti, ali obstaja fizični vzrok. Če je to izključeno, psihoterapija je koristno, da lahko prizadeta oseba ugotovi vzroke svojega stanja frustracije in sprejme protiukrepe. Psihofiziologija se ukvarja s povezavami med osnovnimi fizičnimi funkcijami in psihološkimi procesi. Frustracijska stanja so pogosto tesno povezana z vedenjem, spremembami v zavesti in čustvih na eni strani ter kroženje, možganov aktivnost, dihanje, srce aktivnost, sproščanje hormonov in motorična aktivnost na drugi strani. Če oseba naleti na resnično ali zaznano krivico, je ta položaj povezan z stres in povzroča specifično obrambno reakcijo. The srce utripa hitreje, kri tlak naraste in telo je bolje oskrbljeno kisik. Zaradi zaznane jeze je sel adrenalin je izpuščen. Mišice se napnejo, ker se v tem stanju lahko bolje odzovejo na stresno situacijo. Ta nezavedni telesni proces nadzira simpatik živčni sistem. Parasimpatična živčni sistem deluje kot nasprotnik in postane aktiven v pozitivno zaznanih situacijah, ko je oseba v miru s seboj in okoljem. Uravnava pomembne telesne procese, kot so spanec, prebava in urejeno delovanje organov in psihe. V idealnem primeru frustrirajoče stanje traja le kratek čas, tako da je parasimpatik živčni sistem lahko spet umiri telo po stres občutek. Visoka toleranca za frustracije preprečuje izkrivljeno dojemanje objektivnih dejavnikov in stres-povezane fiziološke pritožbe kljub psihološki in fizični napetosti. Da bi bolje prenesli to neprijetno čustveno stanje, psihologi svojim pacientom svetujejo, da s svojim neuspehom pridobijo tudi nekaj pozitivnega in se tako osvobodijo frustracije in jeze. Poleg tega priporočajo, da si postavite samo tiste cilje, ki jih je mogoče realno doseči in se ne osredotočati na nedosegljive želje. Svoje paciente usmerjajo v pozitivno smer, tako da opozarjajo, da je to nezaželeno stanje lahko tudi motivacijsko orodje za iskanje novih možnosti in načinov, da na koncu navsezadnje dosežemo pozitiven izid ali pa da pogledamo v povsem novo smer.
