funkcija
Arteria vertebralis oskrbuje možganov in deli hrbtenjača s kisikom kri. Še posebej možganov, možganov steblo in zatilni reženj oskrbuje arteria vertebralis (glej anatomijo). Pomembna funkcija arterije vertebralis postane pomembna le v primeru posebne klinične slike.
Če bolnik trpi zaradi tako imenovanega sindroma subklavijske kraje, to zagotavlja kri dovod v zgornji del, tako da postanete del obvodnega vezja. V tej klinični sliki je arterije iz katerega je vretenčna arterija izvira, subklavijska arterija je na eni strani zožena ali popolnoma zamašena. Ker arteria subclavia običajno oskrbuje roko z kri, to tam manjka.
Da bi kljub temu zagotovili dotok krvi v roko, se na tej strani "potrka" arteria vertebralis, zato sindrom imenujemo tudi sindrom vertebralisanzapf. Pretok krvi v vretenčna arterija je obrnjen in preusmeri kri iz nasprotne vretenčne arterije v slabo oskrbovano roko. Ker pa kri zato ni na voljo za oskrbo s krvjo možganov, možgani so lahko premalo preskrbljeni, še posebej, če roka močneje dela, pacienti pa razvijejo simptome, kot so omotica ali glavoboli.
Sindrom Arteria vertebralis
Tako imenovani arterijsko-vretenčni sindrom opisuje motnje krvnega obtoka na tem področju. To ima lahko različne vzroke. Po eni strani je lahko premajhen pretok krvi posledica strjevanja krvi plovila (arterioskleroza), kar omejuje premer arterije in otežuje pretok krvi.
V tem primeru govorimo o vaskularnem (s krvnim žiljem povezanem) sindromu arterije in vretenca. Po drugi strani pa se lahko arterija vertebralis zoži tudi od zunaj, na primer s tumorjem, medvretenčni disk vratne hrbtenice ali materničnega vratu telo vretenc sama. To se nato imenuje sindrom kompresije arterije vertebralis.
Simptomi sindroma arteria vertebralis so podobni simptomam tako imenovanega bazilarisa migrena, saj prizadene predvsem področja možganov, ki jih bazilar oskrbi s krvjo arterije. Najpomembnejši simptom je nenadna omotica, ki jo povzroči zmanjšan pretok krvi v notranje uho. V primeru kompresijskega sindroma je to običajno "vertebrogena omotica".
Starostne spremembe na vratnih vretencih lahko privedejo do nastanka tako imenovanih osteofitov, kostnih izrastkov, ki štrlijo v prostore med posameznimi vretenci in lahko stisnejo arterijo vretenc. Rotacijski premiki Glava lahko poveča to zožitev arterije. Ker je med drugim notranje uho z organ ravnotežja dovaja tudi arteria vertebralis, lahko na ta način sprožimo "vertebrogeno omotico".
Poleg tega so številni drugi nespecifični simptomi, kot so glavoboli (zlasti na zadnji strani Glava), motnje vida, zvonjenje v ušesih, slabost, bruhanje, lahko se pojavijo negotovost hoje (ataksija) in motnje občutljivosti. Približno 50% bolnikov s sindromom vretenc je tudi depresivnih. Če je zdravnik z nevrološkim pregledom postavil sum diagnoze sindroma arteria vertebralis ultrazvok in MRI preiskava se uporablja za iskanje vzroka.
To določa terapijo v nadaljnjem poteku. Če se arterija vertebralis zoži zaradi žilne kalcifikacije, je pogosto treba vstaviti t.i. stent (plastična cev) v posodo. To obnovi pretok krvi in simptomi izginejo.
Če je arteria vertebralis zožena z materničnim vratom telo vretenc, običajno zadošča konzervativna terapija brez kirurškega posega. Bolnik je predpisan proti bolečinam pa tudi kiro- in fizioterapijo. Operacija je indicirana, če je vzrok sindroma kompresije arteria vertebralis močna hernija diska (prolaps) vratne hrbtenice ali če je v vratni hrbtenici kompresijski tumor.
