Remineralizacija: funkcija, naloge, vloga in bolezni

Remineralizacija je ponovno shranjevanje minerali v trdih tkivih, kot so zobje oz kosti. Acidoza povzroči, da se trda tkiva demineralizirajo in postanejo krhka. V usta, slina je odgovoren za remineralizacijo, ki je sama prenasičena z minerali.

Kaj je remineralizacija?

Remineralizacija je ponovno shranjevanje minerali v trdih tkivih, kot so zobje. Zobje in kosti ljudi sestavljajo anorganske sestavine. Te anorganske snovi so minerali. Še posebej kalcij in fosfat vsebujejo trde snovi v telesu. Zato je pri nastanku teh trdih tkiv mineralizacija ključni korak. Pod tem medicina razume postopno shranjevanje mineralov v zobeh in kosti. Še posebej v ustne votlinevendar pa naravno poteka vsakodnevna demineralizacija trdih tkiv. Kot del te demineralizacije se iz trdih snovi ponovno raztopijo anorganske snovi. To počne bodisi telo kisline, Kot je želodec kislo ali s kislo hrano. V usta, slina med demineralizacijo prevzame pufersko funkcijo. Sekret zagotavlja, da zobje niso popolnoma demineralizirani. Slina nevtralizira kisline in tako ščiti mineral ravnovesje zob. Tako v EU poteka uravnoteženo menjavanje med remineralizacijo in demineralizacijo usta. V skladu s tem medicina remineralizacijo razume kot ponovno shranjevanje mineralov v trdih tkivih, ki jih v ustih zagotavlja slina.

Funkcija in naloga

Mineralizacija je ključni postopek za tvorbo trdega tkiva. Mineralizacija je v zobeh proces strjevanja emajl in dentin. Zahvaljujoč tej mineralizaciji so zobje odporni in relativno Zlom odporen. Enako velja za mineralizacijo kosti. Kostna snov bi bila krhka in bi ji grozili zlomi brez mineralov. Remineralizacija tako vzdržuje vsebnost mineralov v trdih tkivih in zagotavlja ohranitev odpornosti teh tkiv. Slina ima pomembno vlogo pri remineralizaciji razkalkanih zob. Slina je sestavljena iz voda, beljakovin in minerali, kot so kalcij in fosfat. Demineralizirani zobje lahko te minerale kot majhne gradnike vstavijo v razkaljena območja in tako ohranijo zaščito emajl. Dejstvo, da med postopkom vstavljanja minerali ne propadajo prezgodaj, je zahvaljujoč beljakovin v slini. The beljakovin poskrbite tudi, da na zobe ne bo vezanih preveč mineralov. Zobne površine očistijo kot biokemična zobna ščetka. Dejstvo, da je sladkorja-brezplačno žvečenje dlesni naj bi vplivali na zobno higieno, je na primer njihov stimulativni učinek na žleze slinavke. Slina je rešitev popolnoma usklajenih posameznih komponent, ki skupaj zagotavljajo zdravje zob. Zobje se tako rekoč kopajo v kopeli, prenasičeni z minerali, in tako lahko popravijo manjše izgube mineralov in kompenzirajo kislinske napade s shranjevanjem mineralov. Na ta način se zadržuje demineralizacija in remineralizacija ravnovesje v ustih zdrave osebe. Vendar ravnovesje med demineralizacijo in remineralizacijo lahko ogrozijo različne prehranske navade, na primer pretirano uživanje kislih pijač ali drugih živil. Ustna higiena s snovmi, ki vsebujejo moko, lahko obnovi ravnovesje, če se izgubi, in podpira remineralizacijo.

Bolezni in bolezni

Kar zadeva zobe, karies je verjetno najbolj znana manifestacija nezadostne remineralizacije. Med drugim, karies se kaže pri bolnikih s hiposalivacijo. To se nanaša na pomanjkanje izločanja sline, kar je naraven proces, zlasti v starosti. The žleze slinavke zmanjšajo svojo aktivnost s staranjem. Pojavi se suhost ust, slina izgubi pufersko funkcijo in v skrajnih primerih celo spremeni sestavo. Manj sline je v ustih, manj lahko telo nadomesti naravno razkalkavanje zob. Samo slina in njene remineralizacijske funkcije zagotavljajo, da človekovi zobje ostanejo nedotaknjeni tudi v starosti. V primeru kosti lahko pomanjkanje remineralizacije posledično povzroči bolezni, kot so osteoporoza.Pri tem pojavu pride do postopnega razkalkavanja kostne snovi. Prizadeti pogosteje trpijo zaradi zlomov in njihove kosti niso več prožne. Mehanizem osteoporoza še ni popolnoma razumljen. Vendar prehranske navade verjetno igrajo vlogo pri bolezni, ki je ne gre podcenjevati. Pomanjkanje ali nezadostna remineralizacija je lahko tudi posledica splošnih simptomov pomanjkanja v organizmu. V tem kontekstu lahko igrata vlogo neustrezna oskrba z minerali in nepravilno ravnovesje v sestavi hranil. Na primer, za remineralizacijo kosti telo ne potrebuje le mineralov, temveč tudi vitalne snovi in vitamini kot vitamin D. Če je ena od teh snovi v organizmu na voljo le v premajhnem obsegu, se pojavijo motnje v kompenzaciji kislinskih napadov. Znižano absorpcija mineralov v črevesju lahko tudi vodi do nezadostne remineralizacije. Ta pojav je lahko prisoten v okviru različnih črevesnih bolezni ali se lahko pojavi na primer pri črevesju vnetje ki jih povzroča avtoimunska bolezen Crohnova bolezen. Tudi presnovne bolezni so lahko odgovorne za motnje remineralizacije. V primeru napačno usmerjene kalcij-fosfat metabolizem, na primer vidno nastopi razkalkavanje lastnih trdih telesnih tkiv.