Čustvena inteligenca se v bistvu razlikuje od splošne inteligence po izrazito močnem čustvenem življenju. Ta izraz vključuje tako lastno čustveno življenje kot življenje drugih ljudi in je lahko odločilni dejavnik za osebni uspeh.
Kaj je čustvena inteligenca?
Čustvena inteligenca se v bistvu razlikuje od splošne inteligence po izrazito močnem čustvenem življenju. Medtem ko se splošna inteligenca bolj nanaša na racionalne in logične dejavnike mišljenja, čustvena inteligenca kaže izraz in posebno zaznavanje na področju občutkov. Pojem čustvene inteligence so v psihologijo prvič uvedli leta 1990 različni znanstveniki. Čustvena inteligenca je leta 1995 postala priljubljena pri psihologu Davidu Golemanu. Od začetkov znanstvene razprave so na to temo izvedli številne študije, ki bi lahko pokazale, da je pogosto v življenju čustvena inteligenca (EQ) lahko bolj odločilna za osebni uspeh v odnosih in tudi v poklicu kot splošna inteligenca (IQ). .
Funkcija in naloga
Čustva človeka spremljajo že od rojstva. Naj gre za žalost, veselje, željo, jezo, sovraštvo ali celo jezo in ljubezen - brez občutkov življenje skorajda ne gre. Inteligenca čustev pa se izkaže za posebno lastnost, saj tisti, ki imajo visoko čustveno inteligenco, ne morejo bolj konkretno in jasno zaznati lastnih občutkov, temveč tudi občutke drugih ljudi. Mnogi ljudje brez čustvene inteligence se pogosto počutijo na milost in nemilost lastnim občutkom. Dejstvo, zaradi katerega se oseba pogosto bori proti sebi in ne more sprejeti in sprejeti svojih občutkov, kot so ljubosumje, zavist in jeza. Okoliščine so drugačne, ko je osebno dojemanje lastnega čustvenega sveta močno izraženo. Odpor do sebe, ki se pogosto prenese na druge ljudi, je mogoče sprejeti in obdelati tudi po daljšem času. V takšnem procesu se čustveno inteligenten človek nauči ciljno soočiti s svojimi občutki ter jih nadzirati in pokazati, večinoma s pozitivnimi nameni, tudi drugim. V bistvu obstajajo štiri osnovna področja čustvene inteligence: zaznavanje, uporaba, razumevanje in vpliv na čustva. Zaznavanje se tu nanaša tako na lastne kot tudi na nenavadne občutke. To vključuje držo telesa, glas, kretnje in mimiko obraza. Uporaba zaznanih čustev pa se med drugim izkaže za pomembno pri reševanju problemov. Ocenjevanje in analiziranje ter morebitne čustvene spremembe spet spadajo v kategorijo razumevanja čustev. Nazadnje, koristno je vedeti, kako z osebnim vplivom izboljšati svoja čustva in čustva drugih. Tisti, ki imajo visoko raven EQ (čustveni količnik), lahko pozitivno vplivajo na svojo poklicno kariero in odnose v njih ter na njihove zasebne odnose. Podjetja se že osredotočajo na to, kako izrazita je čustvena inteligenca pri potencialnem novem zaposlenem med prijavami za delo in razgovori. To je pogosto povezano s tako imenovanimi mehkimi veščinami, dejavnikom, ki je lahko bolj odločen kot izrazito logično razmišljanje, ko gre za vodenje ljudi, vodstvene položaje in poslovne odnose. Pri tem je bistvenega pomena, da sposobnost vživljanja v druge ljudi ne more samo vodi v izboljšano delovno ozračje ali gospodarsko rast podjetja. Tudi lastno počutje je mogoče smiselno in učinkovito povečati ter izboljšati zasebne odnose. Tako se na primer visok izkoristek izkaže v izredno koristno, kadar partner izrazi občutke s svojo držo telesa, kretnjami ali mimiko, ki jih včasih v prvem trenutku ne razumemo. Čustveno inteligenten človek pa za to razvije dober občutek in običajno hitro dobi razumevanje za partnerja. Posledično lahko veliko hitreje odstranimo nesporazume in morebitne konfliktne točke.
Bolezni in pritožbe
Odvisno od osebne prisotnosti je lahko zelo čustvena inteligenca vodi na duševne pritožbe. Če je izraz močan, obstaja možnost, da so samo negativni občutki drugih lastni. To je stresno stanje za prizadete, kar lahko vodi do nihanje razpoloženja in celo depresija. Nerazumevanje čustvenih izbruhov ali potlačenih čustev lahko povzroči psihološko stres. Poleg tega obstaja tveganje, da čustveno zelo inteligenten človek v negativnem smislu manipulira z drugimi, da bi dosegel osebni cilj. To pa lahko privede do konfliktov z različno stopnjo resnosti. Druge pritožbe, ki jih povzroča napačno zaznana čustvena inteligenca (od zunaj ali samega sebe), so brezvoljnost, želja po maščevanju, sramežljivost, neprimerni čustveni izbruhi, napetostne bolečine, razvoj občutkov krivde in težnja po perfekcionizmu in odvisnosti, kot je npr. zasvojenost z igrami na srečo oz droge. Posledično lahko človek s čustveno inteligenco v življenje vnese ne samo pozitivne vidike, temveč včasih zaradi nje tako trpi, da postanejo nujno terapevtske smernice. A terapija nato se po vrsti ukvarja s ciljno zaznavo, pa tudi z osebnim vplivanjem na občutke, ki se pojavljajo v različni meri, da bi jih razumeli in jih lahko bolje sporočili zunanjemu svetu.
