Funkcionalna ortodoncija

Delujoč ortodoncije (FKO) je koncept ortodontskega zdravljenja, katerega namen je funkcionalno stimulirati mehka in trda tkiva žvečilnega sistema z uporabo aparatov, ki so po naravi pasivni ustne votline, tako da spremenijo svoje mišične funkcionalne vzorce in se odzovejo s prilagajanjem in rastjo.

Teoretični pristop je pogled na kraniomandibularni sistem (CMS; stomatognatični sistem) kot funkcionalna enota trdih tkiv, kot so lobanjska, cervikalna in maksilarna kosti in na njih pritrjena mehka tkiva, kot je rama, ustnic, lice in jezik mišice.

Indikacije (področja uporabe)

Medtem ko aktivni ortodontski aparati delujejo posebej na zobe in kostne strukture, funkcionalni ortodontski aparati (aparati FKO) ležijo skoraj pasivno in brez pritiska usta in delujejo brez sile: vsakič, ko se čeljust zapre, npr. pri požiranju, naprava FKO krmili spodnja čeljust v želeni končni položaj ugriza s premikanjem spodnje čeljusti s svojo zasnovo, ki je prilagojena anomaliji, ki jo je treba v vsakem primeru popraviti, in hkrati prekvalificira vpleteno muskulaturo. S spreminjanjem mišičnega funkcionalnega vzorca, funkcionalnega ravnovesje zdravljenje usmerjeno na naraven način. Zadrževanje mehkih tkiv na ustnicah, licih in jezik povzroča oprijem na pokostnici (kosti koža), s čimer se zagotovijo dražljaji rasti v kosti.

Postopki

O odprava mišične disfunkcije in spodbujanje struktur, ki so naravne zobovje razvoj ni vezan na določeno napravo FKO; prej obstajajo različne modifikacije prvega aparata, tako imenovanega aktivatorja, ki sega v čas Andresen in Häupl. Naprave FKO lahko v bistvu razdelimo v tri skupine. Vsem je skupno to, da služijo kot "gimnastične naprave" za sistem upravljanja vsebin:

  1. Bimaksilarni aparati: zgornjo in spodnjo čeljust prime en sam aparat. Primer med mnogimi je aktivator po Andresenu in Häuplu, funkcijski regulator po Fränkelu in bionator po Baltorsu;
  2. Sistemi z dvojnimi ploščami: s posebnimi elementi za pomikanje ali umikanje vplivajo na gibanje in položaj spodnje čeljusti ter jezika; kot primer dvojno pomična plošča (DVP);
  3. Naprave po principu ustna vestibularna plošča: obdržijo ustnic in lične mišice stran od zob in zobnih kostnih struktur, spodbujajo rast raztezanje in preprečujejo mišični trajni pritisk na trda tkiva. Na koncu se mišični funkcionalni vzorec prestrukturira. Mehka tkiva, ki lahko zdravo zavirajo zobovje tako sami zavirajo svojo funkcijo.

Ključnega pomena za uspeh terapija je sodelovanje mladega pacienta, hkrati pa tudi motivacijska podpora staršev, ker je treba napravo FKO nositi 16 ur na dan. Še posebej v težkem začetnem obdobju terapija, ko se bolnik spopada z močnim slinjenjem in težavami z govorom, so potrebne vse. Zelo priporočljivo je voditi tablico nošenja, s katero lahko bolnik sam nadzoruje svoje nošenje. Če sprejem ne zadostuje, je treba poiskati alternativno zdravljenje.