Funkcionalnost kemičnih sinaps
Kadar koli živčne celice pošlje signal mišici, žlezi ali drugi živčni celici, prenos poteka preko sinaptične reže, ki je široka le približno 20-30 nanometrov. Dolgi podaljški živčnih celic (imenovani tudi "aksoni") vodijo živčni impulz (tj.akcijski potencial“) Iz središča živčne celice do ciljne celice. Sinaptična vrzel se nahaja med akson in ciljna celica (na primer mišična celica).
Na presinaptični membrani - tj. Membrani, ki se nahaja na koncu akson - tako imenovane sinaptične vezikule vlijejo a nevrotransmiter v sinaptično vrzel. Na drugem koncu sinaptična špranja, v našem primeru je mišična celica s postsinaptično membrano, tj. membrano, ki se nahaja za sinaptična špranja. Ta membrana vsebuje receptorje, ki prenašajo akcijski potencial takoj ko nevrotransmiter se veže na to.
Dobro znan nevrotransmiter je na primer dopamin (znano iz zdravila kokain!). Takoj, ko se na postsinaptični membrani oblikujejo zadostni akcijski potenciali, mišična celica reagira in se skrči. Enako velja za žlezne celice ali druge živčne celice. Ta prenos signala se zgodi v nekaj milisekundah. V primeru električnega sinapse, prenos poteka neposredno z električnimi impulzi brez kemičnega modeliranja.
nevrotransmiterji
Nevrotransmiterji so selne snovi, ki oddajajo signal od enega živčne celice drugemu. Posredovani signal je lahko aktiviranje ali zaviranje naslednje živčne celice. To je odvisno od tega, katera sporočilna snov je vključena in kateri receptorji so prisotni na postsinaptični membrani druge živčne celice.
Obstaja veliko različnih vrst nevrotransmiterjev, ki lahko delujejo tako v centralnem kot v perifernem živčnem sistemu. Acetilholin je zelo pomembna sporočilna snov človeškega telesa. Pri mnogih služi kot oddajnik sinapse, tako v osrednjem živčni sistem, ki vključuje možganov in hrbtenjačain na obrobju živčni sistem, ki vključuje celoten živčni sistem, razen osrednjega.
V obrobnem živčni sistem, acetilholin ima dve pomembni funkciji. Po eni strani je sel, ki prenaša vzbujanje iz živčne celice v mišico. Po drugi strani pa služi za prenos signalov v avtonomnem živčnem sistemu, ki nadzoruje funkcije, kot sta prebava ali izločanje znoja, torej procesi, ki jih ne moremo zavestno nadzorovati.Dopamin je oddajnik, ki igra vlogo predvsem v centralnem živčnem sistemu.
Po eni strani sodeluje pri iniciaciji in usklajevanje gibanja. Izguba nekaterih dopamin-producirajoče živčne celice lahko vidimo na primer v obliki Parkinsonove bolezni (Parkinsonova bolezen). Ima tudi pomembno funkcijo pri razvoju motivacije in zagona.
V povezavi z noradrenalinom ima tudi učinek, ki povečuje srečo. Zato je znana tudi kot ena od »sreče hormoni“. V preostalem delu telesa deluje podobno kot adrenalin oz noradrenalin, na primer s povečanjem kri pritisk. V določenih odmerkih poveča kri pretok do trebušnih organov, vključno z ledvicami.
Vsi članki v tej seriji:
