Genetska nagnjenost k depresiji | Kaj bi lahko bili znaki samomora?

Genetska nagnjenost k depresiji

Večina duševnih bolezni je družinske narave, torej prizadene več članov družine. To velja tudi za samomore in samomorilne misli, saj so simptomi takega duševna bolezen. Oseba ima večje tveganje za samomor, če je bližnji sorodnik že storil samomor ali jo pestijo samomorilne misli.

Za to družinsko združevanje obstajajo različne razlage. Po eni strani so znani posebni geni, zaradi katerih je človek lahko bolj dovzeten duševna bolezen, na primer z motenjem presnove snovi, ki se selijo v možganov in s tem med drugim vplival na čustveno obdelavo. Po drugi strani pa ima pomembno vlogo tudi okolje teh družin.

Če oseba trpi zaradi depresija na primer zaradi finančnih skrbi je verjetno, da to težko situacijo delijo bližnji sorodniki. Poleg tega je samomor sorodnika strašna travmatizacija, ki ima dodaten učinek na povečanje bolezni. Sorodniki imajo zato večje genetsko in okoljsko tveganje za razvoj a duševna bolezen s samomorilnimi mislimi kot človek iz družine brez samomorov.

Kaj storiti, če sumite, da namerava oseba storiti samomor?

Groženj samomora nikoli ne smemo jemati zlahka. Na žalost ni recepta za ravnanje s samomorilci in večina ljudi ne ve, kaj storiti v takšni situaciji. Toda ne glede na to, ali vam je oseba blizu ali če se počutite samozavestno, je vedno najpomembnejši korak strokovna pomoč.

Navsezadnje nihče nima moči, da bi nekomu preprečil samomor, če se resnično želi ubiti. Samo psihiatrična terapija je v trajno pomoč. Kot sorodnik ste torej lahko samo za osebo, poslušati mu in se potrudite, da jim pomagate, vendar jim morate toplo svetovati, naj obiščejo zdravnika.

Ponudite lahko tudi spremstvo osebe na psihiater in ne da bi jih pustili same s terapijo. Če zadevna oseba ne želi sprejeti strokovne pomoči, je izgubila svobodo izbire od trenutka, ko ogroža sebe ali druge. Torej, če obstaja akutna nevarnost samomora, osebe ne bi smeli najprej odvrniti od samomorilnosti, temveč o tem takoj obvestiti nujnega zdravnika ali policijo. Kajti samo interventna služba in policija imata pooblastila in sredstva, da človeka zaščitita pred samim seboj.