Grški "geneza" pomeni "pojav" in se uporablja kot medicinski izraz za pojav bolezni, pa tudi za fiziološke procese novonastajanja. V tem okviru ima embriogeneza, ki opisuje nastanek človeškega življenja, še posebej pomembno vlogo.
Kaj je geneza?
Grško "geneza" pomeni "izvor". V tem kontekstu igra posebno vlogo embriogeneza, ki opisuje nastanek človeškega življenja. Bolezni se pojavljajo na različne načine. Na primer, medtem ko je eden vnetnega izvora, je drugi travmatičnega izvora. Enako dobro ima lahko patološki pojav imunološki vzrok ali še nepojasnjen izvor. Medicinski izraz geneza se uporablja sinonimno za vzrok ali izvor bolezni. V dobesednem prevodu grška beseda "geneza" pomeni izvor. Etiologija se ukvarja z nastankom bolezni. Patogenezo je treba ločiti od te medicinske discipline, ki se poleg geneze ukvarja tudi z razvojem bolezni v njihovem nadaljnjem poteku. Izraz geneze igra vlogo v kontekstu evolucijske biologije. Biogeneza je na primer nastanek in razvoj živih bitij. Ontogeneza je razvoj od oplojenega jajčeca do posameznika in odraslega živega bitja, embriogeneza pa ustreza biološkemu procesu zarodkov nastanek. V širšem smislu medicina izraz geneza uporablja za vse procese, ki vključujejo razvoj ali povzročajo nekaj novega.
Funkcija in naloga
Geneza v evolucijsko-biološkem smislu pomaga ljudem, da se najprej oblikujejo. Na primer, embriogeneza je razdeljena na predembrionalno fazo med prvim in tretjim tednom nosečnost in embrionalna faza med četrtim in osmim tednom nosečnosti. V pred embrionalni fazi se zigota razvije v blastocisto. Ta proces je znan tudi kot blastogeneza. Nato nastanejo tri zarodne plasti, znane kot endoderma, mezoderma in entoderma. Celice so tako prvotno diferencirane in so razdeljene na notranjo, srednjo in zunanjo plast. V embrionalni fazi nastanejo zarodni organski sistemi. Poleg zarodka srce razvoj, zarodek jetra razvoj na primer poteka v tej fazi. Embriogeneza zajema procese, kot sta gastrulacija in nevrulacija. Med nevrulacijo, na primer pozneje živčni sistem se oblikuje. Tako se zigota med embriogenezo razvije v človeka, saj se prvotno vsemogočne celice diferencirajo v posamezna telesna tkiva. Predembrionalni in embrionalni fazi sledi razvojni korak fetogeneze. Ta korak se začne v devetem tednu in vključuje razvoj organov z morfogenezo. V evolucijski biologiji se morfogeneza nanaša na vse procese oblikovanja, ki pomagajo živemu bitju, da razvije svojo individualno obliko. Med fetogenezo se razlikujejo tudi tkiva. Ta proces je znan tudi kot histogeneza. Po fetogenezi je zarodkov ima že izrazito človeško obliko. Organi postopoma prevzamejo avtonomno funkcijo, ki ustreza njihovi fiziološko načrtovani končni funkciji. Posamezne faze v razvoju zigote v samostojno človeško bitje so na splošno razvoj celic, nidacija, embriogeneza in fetogeneza. Zgodnjo embriogenezo lahko nadalje razdelimo na oblikovanje primitivne žilice, gastrulacijo, razvoj chorda dorsalis, nevrulacijo in razvoj somita, pa tudi gibanje ukrivljenosti in razvoj žrela. Z morfogenezo in histogenezo se embriogeneza konča v okviru fetogeneze.
Bolezni in motnje
Med dodelanimi genezami, kot je embriogeneza, se lahko vedno pojavijo napake. Iz tega razloga obstaja nekaj tveganja za malformacije med embriogenezo. Napake pri diferenciaciji in delitvi celic zarodka povzročajo genetske dispozicije ali nalezljive bolezni, toksini, droge, sevanje ali podobno. Med najpogostejšimi vzroki so hude malformacije, ki jih povzročajo embriogenetske napake splav med nosečnost. V smislu vzroka izvora geneza igra tudi klinično pomembno vlogo pri kateri koli bolezni, saj je veliko bolezni še vedno neznanega izvora. Bolezen avtoimunske geneze ustreza bolezni, pri kateri imunski sistem je usmerjeno proti lastnemu telesu z napačnim programiranjem, kot je na primer pri avtoimunski bolezni multipla skleroza (GOSPA ). Za bolezni degenerativne geneze je značilna atrofija celic, kot npr Parkinsonova bolezen. Presnovna geneza se nanaša na vzroke bolezni v presnovi in je na primer indicirana za bolezen Wilsonova bolezen. V neoplastični genezi pa je vzrok bolezni povezan z nenadzorovano rastjo celic. V primeru travmatične geneze je glavni vzrok klinične slike spet poškodba. V klinični praksi geneza tako za vsako klinično sliko kaže, čemu so vzročno povezani posamezni simptomi. Bolezen je lahko hkrati različne geneze. MS ima na primer avtoimunsko vnetno genezo. Etiologija genezo bolezni opredeljuje po treh različnih kategorijah. Prva izmed njih je znana kot causa. To omogoča določitev vzročnih razlogov za razvoj bolezni za dobro preučene medicinske pojave. Ko je naveden določen vzrok, se tako rekoč pojavi bolezen. Druga kategorija etiologije je nekoliko bolj negotova. Znano je tudi kot prispevek. Tu še vedno obstaja močna povezava med vzrokom in posledico. Če obstaja določen vzrok, se bolezen ne pojavi nujno, vendar je dokumentirano, da se pojavlja pogosteje. Tretja kategorija etiologije se imenuje Correlatio. Ta kategorija igra vlogo predvsem pri boleznih brez jasno raziskanega razmerja med vzroki in posledicami. Korelacija v zvezi z genezo pomeni, da ima oseba z boleznijo A včasih lastnost B. Vendar ali je lastnost B dejansko vzročno povezana z boleznijo A, ostaja nejasno.
