Hematitis

Vnetje žilnice se imenuje tudi horoiditis in opisuje vnetje žilnice, ki se nahaja med mrežnico in beločnico. The žilnice je odgovoren za oskrbo s hranili in uravnavanje temperature mrežnice. Pogosto vnetje hkrati prizadene mrežnico, zato se v večini primerov imenuje horioretinitis.

Pogosto se pojavlja v okviru drugih bolezni ali okužb s povzročitelji bolezni, kot so toksoplazmoza, tuberkuloza ali glivice kandide. Med oftalmološkim pregledom se na mestu pogosto pojavijo bele lise zadnji del očesa. Zaradi pomanjkanja živci v žilnice, vnetje žilnice ne povzroča bolečina in je še posebej opazen v obliki poslabšanja vida.

Vzroki

Vzroki za vnetje žilnice so številni in različni ter imajo lahko zelo različen izvor. Pogosto natančen vzrok ni popolnoma razumljen. Druge bolezni, pri katerih se poveča pogostnost vnetja žilnice, so herpes simpleks, norice, rubela, sifilis, Lymska bolezen, AIDS in histoplazmozo.

Vnetje žilnice se pogosto pojavi pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom. V večini primerov ni izoliranega horoiditisa, temveč vnetje celotne zadnje žilne plasti (uveitis zadaj). - horoiditis se pogosto pojavi v povezavi z drugimi boleznimi, kot so vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis).

Pridruženi simptomi

Vnetje žilnice je opazno predvsem v obliki poslabšanja vida. Bolniki se pogosto pritožujejo nad izkrivljenim vidom in črnimi pikami pred očmi. Med potekom bolezni lahko pride do okvar vidnega polja na območju žarišča vnetja.

Povečana občutljivost na bleščanje ali pordelost očesa je lahko tudi simptom. Pogosto pride do povečanega notranjega tlaka v okviru vnetja žilnice. V nasprotju z drugimi plastmi mrežnice žilnica ne vsebuje občutljivih živčnih vlaken.

To pomeni, da mrežnica ne more zaznati bolečina. V skladu s tem prizadeti bolniki ne čutijo nobenega bolečina ko je izolirano vnetje žilnice. Praviloma pa ni prizadeta samo žilnica, temveč hkrati več plasti. Na primer pri horioretinitisu, pri katerem je prizadeta tudi mrežnica, se lahko pojavijo tudi bolečine.

Diagnoza

Diagnozo horoidnega vnetja postavi oftalmologa z oftalmoskopijo ali funduskopijo. S tem pregledom lahko ocenimo zadnji del očesa. Med to oftalmoskopijo lahko zdravnik v večini primerov odkrije bele ali rumene zamegljene okrogle lise, ki predstavljajo žarišča vnetja na žilnici.

Glede na stopnjo aktivnosti vnetja so lahko različne stopnje resnosti. Za nadaljnjo diagnozo in za izključitev drugih bolezni je treba pregledati špranjsko svetilko in izmeriti očesni tlak (tonometrija) se lahko tudi izvede. V nekaterih primerih je lahko v pomoč tudi optična koherenčna tomografija (OCT), ki omogoča podrobno slikanje mrežničnih plasti.