Sopomenke
Hemofilija, dedna motnja krvavitve, pomanjkanje faktorja strjevanja krvi, pomanjkanje faktorja VIII, pomanjkanje faktorja IX, hemofiliki
Definicija
Hemofilija je dedna bolezen kri koagulacijski sistem: prizadeti bolniki imajo okvaro strjevanje krvi, ki se kaže s krvavitvijo pri najmanjših travmah in je krvavitev težko ustaviti. Koagulacijskih faktorjev ni mogoče aktivirati, zato ni mogoč reden potek koagulacijske kaskade. Hemofilija je prirojena bolezen, ki lahko obstaja v dveh oblikah, hemofilija A in B. Hemofilija A se pogosteje pojavlja (v 85% primerov) kot oblika B (približno
15%) in je resnejša od obeh oblik. Dejavnost kompleksa faktorja VIII je pri hemofiliji A omejena, ker tvorba faktorja VIII-C v jetra celic se zmanjša. Faktor VIII-C je ena od dveh podenot kompleksa faktorja VIII: von Willebrandov faktor in faktor VIII-C tvorita ta koagulacijski kompleks v kaskadi koagulacije.
Faktor von Willebrand ščiti faktor VIII-C pred hitro razgradnjo. Količina funkcionalnega kompleksa faktorja VIII je zato zmanjšana v obliki A. Pri hemofiliji B je sinteza koagulacijskega faktorja IX manj izrazita, tako da njen učinek na koagulacijski proces ni prisoten in je hemostaza oslabljena.
Pojav / epidemiologija
Incidenca hemofilije v populaciji je 1 od 5,000 pri hemofiliji A in 1 od 15,000 pri obliki B. Dejstvo, da zbolijo predvsem moški, je posledica spolno vezane X-povezane dedne oblike koagulacijske napake (glej Vzrok / Geneza).
Osnove
Blood koagulacija je natančno nastavljen sistem: različne sestavine krvi, tako imenovani koagulacijski faktorji, se v kaskadah aktivirajo eden za drugim, da omogočijo hemostazo v primeru poškodbe. Koagulacijski sistem je sestavljen iz primarne in sekundarne hemostaze, imenovane tudi plazmatična koagulacija. Če pride do poškodbe žilne stene, se prizadeta žila v prvem koraku zoži (= primarna koagulacija). Nato na poškodovanem mestu nastane čep (= trombocitni tromb), ki ga tvori kri trombociti (= trombociti), da se doseže začetno tesnjenje posode. Tvorba tromba aktivira koagulacijo v plazmi: koagulacijska kaskada se sproži in interakcija različnih faktorjev koagulacije povzroči nastanek stabilne rane ali tesnila posode.
Vzrok in izvor
Hemofilija pri obeh oblikah hemofilije se deduje recesivno vezano na X. V tako imenovanem X-kromosomskem načinu dedovanja hemofilije se genske informacije o genskem izdelku nahajajo na X spolnem kromosomu, ki je prisoten v dvojnem številu pri ženskah in enkratnem številu pri moških. Za vsako gensko informacijo obstajata dva genska izraza, tako imenovani aleli.
Če gre za recesivni proces dedovanja, mora na oba alela vplivati mutacija, ki povzroči bolezen: recesivna pomeni, da patološko spremenjene genetske informacije zatirajo zdrave, torej nespremenjene informacije in ne vodijo v bolezen. Recesivna genetska bolezen se torej razvije le, če oba alela vsebujeta napačne genetske podatke. Če se spremeni samo ena genska ekspresija, to ne vodi v hemofilijo.
Pri moških, ki trpijo za hemofilijo, je alel, ki vsebuje genetske podatke za koagulacijski faktor VIII-C (hemofilija A) ali koagulacijski faktor IX (hemofilija B), prisoten le v nekoliko spremenjeni obliki; ženske morajo nositi to gensko spremembo na obeh alelih, da trpijo za boleznijo. Če imajo ženske en pomanjkljiv in en nespremenjen alel, jih imenujemo nosilke bolezni, povezane z X, kot je hemofilija. Pri hemofiliji napačne genetske informacije vplivajo na zmanjšanje aktivnosti prizadetega koagulacijskega faktorja ali povzročajo zmanjšano proizvodnjo koagulacijskega faktorja. X-kromosom vsebuje genetski material za faktorje strjevanja sekundarne hemostaze. Približno 70% mutacij genskega materiala, ki povzročajo hemofilijo, se prenese v družino, 30% bolezni povzročijo spontane spremembe (= spontane mutacije) v genskih informacijah.
