Hiperlipoproteinemije (motnje presnove lipidov): Razvrstitev

Hiperlipoproteinemije (motnje presnove lipidov) delimo na primarne in sekundarne oblike:

  • Primarne hiperlipoproteinemije so genetske (dedne).
  • Sekundarne hiperlipoproteinemije se lahko pojavijo pri nekaterih boleznih kot simptom bolezni (sekundarni pojav)

Primarne hiperlipoproteinemije

Primarne hiperlipoproteinemije so razdeljene po klasifikaciji SZO glede na njihov vzorec lipoproteinemije (tipizacija po klasifikaciji Fredrickson / Fredrickson - glej tabelo). Posebej pogosta sta tipa II in IV, ki predstavljata več kot 80% primarnih hiperlipoproteinemij. Vzorci lipoproteinemije se lahko spremenijo zaradi zunanjih vplivov, kot so prehranaali redno alkohol poraba, zato ima to tipkanje omejeno diagnostično vrednost. Zato ni konstantnosti tipa, zato so na splošno možne spremembe tipa vzorca lipoproteinemije. Poleg tega te podrazdelitve ni mogoče razlikovati med primarnimi in sekundarnimi oblikami, tako da s to tipkanjem zanesljiva etiološka (vzročna) dodelitev ni mogoča. Kljub temu bo treba klinično nadaljevati s Fredricksonovo shemo, dokler ne bo narejena etiopatogenetično razvrščena hiperlipoproteinemija. Vrste hiperlipoproteinemije, ki temeljijo na Fredricksonovi klasifikaciji.

tip Chol / TG LDL / HDL Elektroforeza lipidov Tveganje za sindrom CHD Klinika Druga imena
I Norma ↑ ↑ ↑ ↓ ↓ - Pankreatitis, eruptivni ksantomi, lipemija retinalis, hepatomegalija Fam.Liopoprotein lipaza pomanjkanje Fam.Apo-C-II pomanjkanje.
IIa ↑ ↑ norma α, pred ß, ß + + + Xanthelasmata, ksantom tetive Fam. hiperholesterolemija Fam. apo B-100 napaka Fam. kombinirani HLP
IIb ↑ ↑ ↑ α + + + Xanthelasmata, ksantom tetive Fam. kombinirani HLP
III ↑ ↑ ↑ ↑ α, (ß) + + + Ksantomatoza, rumene linije roke, gomoljni ksantomi, eruptivni ksantomi, intoleranca za glukozo, hiperurikemija Fam. tip-III-HLP (imenovana tudi fam. dis-β-lipoproteinemija).
IV ↑ ↑ ↑ ↓ standardno α, ß ++ Nestrpnost glukoze, hiperurikemija družina hipertrigliceridemija(Fam. Sindrom tipa V).
V ↑ ↑ ↑ ↑ ↓ ↓ α, ß + Pankreatitis, eruptivni ksantomi, lipemija retinalis, intoleranca za glukozo, hiperurikemija, hepatomegalija Fam. sindrom tipa V Fam. pomanjkanje apo-C-II (Fam. hipertrigliceridemija).

Legenda

  • Chol: holesterol
  • TG: trigliceridi
  • LDL: lipoprotein z nizko gostoto
  • HDL: lipoprotein visoke gostote
  • Tveganje za CHD: koronarna srce tveganje za bolezen (CHD).

Hiperhilomikronemija (hiperlipoproteinemija tipa I)

Pri hiperhilomikronemiji (hiperlipoproteinemija tipa I) obstaja avtosomno recesivna podedovana napaka postheparinskega lipoproteina lipaza sistem (pomanjkanje lipoproteinske lipaze ali aktivatorja proteina Apo-C-II). To vodi do močno zapoznele razgradnje hilomikronov (prenašajo prehranske maščobe, absorbirane v črevesju, mimo jetra skozi limfni sistem v velik krvni obtok) in njihovo kopičenje (kopičenje) v kri pretežno po obrokih. Klinično so pogosto mladostniški bolniki opazni z eruptivnimi ksantomi (oranžno-rumenkasti, nodularni do ploščapodobne maščobne obloge v koža) pretežno na trupu in zadnjici, pa tudi s hepatosplenomegalijo (povečanje jetra in Vranica) in napadom bolečine v trebuhu (bolečine v trebuhu). Zaradi hiperhilomikronemije (presežek hilomikronov) obstaja večje tveganje za pankreatitis (tveganje za pankreatitis).

Hiperholesterolemija (hiperlipoproteinemija tipa II)

Hiperholesterolemijo (hiperlipoproteinemija tipa II) delimo na:

  • Tip IIa → izolirano povečanje seruma LDL in koncentracije apo proteina B.
  • Tip IIb → dodatno povečana koncentracija VLDL

Hiperlipoproteinemija tipa IIa

Vzrok za poligensko obliko (oblika z vpletenostjo več genov v izražanje) hiperholesterolemija (večina primerov tipa IIa) je disfunkcija lipoproteinskih receptorjev, ki običajno uravnavajo transport holesterol čez celična membrana pa tudi sintezo holesterola. V tem primeru je opazno zmanjšanje aktivnosti LDL-specifični receptor apo-B / E kot odgovor na prehrana-inducirano holesterol kopičenje v jetra. Monogenska oblika (približno 5% primerov) Vzroki avtosomno prevladujoče podedovane hiperholesterolemija (pretirano kri ravni holesterola) so izrazita ali popolna pomanjkljivost (šibkost) ali disfunkcija LDL receptor (apo-B / E receptor), ki je posledica mutacije (trajne spremembe v genskem materialu) receptorja gen na kromosomu 19, tako da lahko LDL skozi ta receptor le v zmanjšanem obsegu prevzamejo jetra ali zunajhepatične celice (celice zunaj jeter). Vzroki za popolno pomanjkanje receptorjev pri nosilcih homozigotnih lastnosti ravni holesterola med 600 in 1,000 mg / dl, tako da bolnikom grozi miokardni infarkt (srce napadi) že v mladosti. Zaviralni učinek povratnih informacij je visok holesterol o novi sintezi holesterola odpravljen. Brez zunajtelesnega LDL odprava (Afereza LDL; kri postopek čiščenja za odstranjevanje holesterola iz polne krvi), ti bolniki verjetno ne bodo dopolnili 20 let. Polimorfizem apolipoproteina E Bolniki z apolipoproteinskim fenotipom E 3/4 ali 4/4 reabsorbirajo holesterol hitreje in v večjih količinah, kar ima za posledico povišanje holesterola LDL.

Hiperholesterolemija tipa IIb

Vzrok za tip IIb hiperholesterolemija naj bi bila prekomerna proizvodnja apo-B-100. Elektroforetsko se frakcije ß-lipoprotein (IIa) in pred-lipoprotein (IIb) razširita. Kot rezultat močno povišane ravni holesterola, je tveganje za aterosklerozo (tveganje za strjevanje arterij) povečano pri tistih z boleznijo.

Družinska dis-ß lipoproteinemija (tip III)

Družinska dis-β-lipoproteinemija (tip III) je avtosomno dominantna dedna motnja. Tu obstaja motnja razgradnje pre-ß lipoproteinov z kopičenjem ostankov IDL in hilomikrona, bogatih s holesterolom. Vzrok je nenormalnost apolipoproteina E, kjer se zdi, da je vezava na receptor apolipoproteina E2 (ostanek) oslabljena. Posledica tega je nepopolna razgradnja hilomikronov in delcev VLDL na ostanke hilomikrona (faze razgradnje hilomikronov) oziroma LDL delcev. Pri elektroforezi (laboratorijski test, pri katerem električno nabiti delci krvi potujejo v električnem polju) se širok β-pas in zmerno izrazito povečanje trigliceridi, lahko zaznamo holesterol in fosfatide. Posledica tega je visoko tveganje za aterosklerozo (tveganje za strjevanje arterij), običajno z debelost, zmanjšal glukoze toleranca (sposobnost telesa, da razgradi veliko količino glukoze brez razvoja patološke glukoze v krvi ali urina sladkorja ravni), steatosis hepatis (zamaščena jetra), hiperuricemija (nadmorska višina Sečna kislina ravni v krvi; protin) pa tudi značilne rumene ravninske ksantome (ploščati, oranžno-rumenkasti, vozličasti do ploščapodobne maščobne obloge v koža) po palmarnih črtah. Običajno obstaja tudi arcus lipoides corneae (sopomenke: Arcus senilis, gerontoxon, Greisenbogen, Greisenring; prstenasta motnost periferije roženice), skupaj z obrobnimi arterijskimi motnje krvnega obtoka (npr. nog).

Družinska hipertrigliceridemija (hiperlipoproteinemija tipa IV)

Družina hipertrigliceridemija (hiperlipoproteinemija tipa IV) je najpogostejša hiperlipoproteinemija pri odraslih. Dedna oblika (podedovana oblika) temelji na avtosomno dominantni dediščini z nepopolno penetracijo (odstotna verjetnost, s katero določen genotip / genotip vodi v nastanek povezanega fenotipa / videza Patogeneza (razvoj bolezni) še ni popolnoma razumljena. Poveča se število pred-β-lipoproteinov (VLDL), ki se v glavnem prenašajo z endogenim (znotraj telesa) trigliceridi. Prekomerna proizvodnja endogenih trigliceridi ali pa je lahko prisotna oslabljena uporaba lipoproteinov, bogatih s trigliceridi. Skladno s tem je hipertrigliceridemija (tip IV; dislipidemija z zvišanjem trigliceridov) lahko inducirana z ogljikovimi hidrati in v kombinaciji z HDL raven holesterola, je ena od osnovnih sestavin metaboličnega sindroma. Ti bolniki so večinoma debeli, zmanjšali so se glukoze strpnost oz sladkorna bolezen mellitus - tip 2 in prisoten z zamaščena jetra s hepatosplenomegalijo, hiperuricemija, eruptivni ksantomi in kolike v zgornjem delu trebuha (pankreatitis) ob prisotnosti močno povišanih trigliceridov. Obstaja progresivna (napredujoča) ateroskleroza.

Apolipoproteinopatije

Apolipoproteinopatije delimo na:

  • Družinska a-β-lipoproteinemija je posledica avtosomno recesivne podedovane odsotnosti strukturnega apolipoproteina hilomikronov, kar ima za posledico hudo motnjo asimilacije lipidov.
  • Dedna (podedovana) pomanjkljivost aktivatorja apolipoproteina C-II, (ko-faktor lipoproteina maščobnega tkiva lipaza) vodi do hiperhilomikronemije.
  • Strukturne napake apolipoproteina AI vodi do hiperholesterolemije.
  • An-α-lipoproteinemija vodi do odlaganja estrov holesterola v tkivih (oranžno rdeče razbarvane tonzile / tonzile).
  • Hipo-α-lipoproteinemija (avtosomno dominantno dedovanje) je povezana z nizko koncentracijo holesterola (HDL holesterola <35 mg / dI).

Primarne "družinske hiperlipoproteinemije", deljene po značilnostih

Tri klinično pomembne skupine hiperlipoproteinemij lahko etiološko ločimo z določanjem holesterola in trigliceridov:

  • Hiperholesterolemija
  • Hipertrigliceridemija
  • Kombinirane oblike

Primarne "družinske hiperlipoproteinemije (FH)", deljene po značilnostih.

Klasifikacija (Frederickson) Poraz Povišanje lipoproteina tipične vrednosti (mg / dl)
Hiperholesterolemija
Družinska hiperholesterolemija z LDL receptor LDL Chol 350-600
Družinska napaka ApoB-100 z okvarjen ApoB-100 LDL Chol 250-600
Hipertrigliceridemija
Družinska hipertrigliceridemija IV (V) več napak VLDL (Cylo) TG 500 Chol 200
Družinsko pomanjkanje lipoprotein lipaze I pomanjkanje LPL Chylo TG> 1.000 Chol 500
Družinsko pomanjkanje apo C-II Jaz, V Pomanjkanje apoproteina C-II Vldl
Družinski sindrom tipa V V (IV) več napak Chylo (VLDL) TG 2,000
Kombinirana hiperlipidemija
Družinski HLP tipa III III Apo E 2/2 Ostanki TG 350 Chol 400
Družinski kombinirani HLP Ila, Ilb, IV več napak (povečana proizvodnja VLDL) VLDL / LDL TG 100-500Chol 250-400

Legenda

  • Chol: holesterol
  • TG: trigliceridi
  • Chylo: hilomikroni
  • VLDL: lipoprotein z zelo nizko gostoto,
  • LDL = nizko-Gostota lipoprotein, Apo = apoprotein.

Sekundarne hiperprolaktinemije

Sekundarne hiperlipoproteinemije so posledica drugih osnovnih bolezni, ki niso posledica motenj metabolizma lipidov, tako da lahko po zdravljenju osnovne bolezni domnevamo, da se metabolizem lipidov normalizira. , vendar se v večini primerov to po ukinitvi inducirajočega (sprožilnega) zdravila zmanjša. Zdravila pogosto samo kažejo ali poslabšajo že obstoječo primarno, a subklinično nagnjenost k hiperlipoproteinemiji. Vzroki sekundarne hiperlipoproteinemije lahko vključujejo:

  • Prehrana
    • Postom
    • “Zero dieta”
    • Dieta, bogata z lipidi
  • Stimulant
    • Alkohol (presežek alkohola)
  • Hepatopatije (bolezni jeter), npr.
  • Metabolični sindrom (trebuh debelost, insulina odpornost (zmanjšan odziv telesnih celic na hormon inzulin), hiperinsulinemija (stanje s povečanim koncentracija hormona inzulina v krvi nad normalno raven), oslabljena glukoze toleranca, dislipoproteinemija (motnja metabolizma lipidov), albuminurija (pojav albumin v urinu), hipertenzija/visok krvni tlak).
  • Nefropatije (ledvične bolezni)
    • Ledvična insuficienca (ledvice šibkost; povečanje koncentracija snovi v urinu).
    • Stanje po presaditvi ledvice
    • Nephrotični sindrom - skupni izraz za simptome, ki se pojavljajo pri različnih boleznih glomerula (ledvičnih telescev); simptomi vključujejo: Proteinurija (povečano izločanje beljakovin z urinom) z izgubo beljakovin več kot 1 g / m² / telesno površino na dan; hipoproteinemija, periferni edem (voda retencija) zaradi serumske hipalbuminemije <2.5 g / dl, hiperlipoproteinemije (dislipidemije) z zvišanjem LDL.
  • Endokrinopatije (klinične slike zaradi motenega delovanja žlez z notranjim izločanjem ali okvarjenega delovanja hormoni).
    • Acromegaly - bolezen, za katero je značilna prekomerna proizvodnja rastnega hormona somatotropin (STH) v prednjem režnja hipofize (HVL); spremlja povečanje telesnih okončin ali akrov.
    • Diabetes mellitus tip 1 + 2
    • Hiperparatiroidizem (hiperfunkcija obščitnice).
    • Hiperurikemija (protin)
    • Hipotiroidizem (hipotiroidizem)
    • Hipopituitarizem, insuficienca sprednje hipofize (insuficienca HVL).
    • Cushingova bolezen - skupina motenj, ki vodijo do hiperkortizolizma (hiperkortizolizem; Kortizol).
    • Sindrom policističnih jajčnikov (PCO sindrom, Stein-Leventhalov sindrom) - simptomatski kompleks, za katerega je značilna hormonska disfunkcija jajčniki (jajčniki).
  • Disproteinemije (motnje beljakovin distribucija v krvi).
    • Amiloidoza - sistemska bolezen z odlaganjem beljakovin (beljakovine) v različnih organskih sistemih.
    • Disglobulinemija (malformacije globulinov / beljakovin v krvi).
    • Eritematozni lupus → avtoimunski hiperlipidemija.
    • Plazmocitom (sopomenka: multipli mielom); spada med ne-Hodgkinove limfome B limfociti.
    • Multipli mielom je povezan z maligno neoplazijo (novo tvorbo) plazemskih celic in tvorbo paraproteinov) → makroglobulinemija.
  • Druge bolezni
    • Anoreksija nervoza (anoreksija)
    • Idiopatska hiperkalciemija (kalcij presežek).
    • Glikogenoze (npr. Glikogenoza tipa I) - skupina bolezni skladiščenja.
    • Hepatom (neoplazma v jetrih; maligni in benigni adenomi jeter).
    • Maligne bolezni / maligni tumorji
    • Pankreatitis (vnetje trebušne slinavke)
    • Porfirija ali akutna intermitentna porfirija (AIP); bolniki s to boleznijo imajo 50-odstotno zmanjšanje aktivnosti encima porfobilinogen deaminaze (PBG-D), kar zadostuje za sintezo porfirina. Sprožilci a porfirija napad, ki lahko traja nekaj dni, pa tudi mesecev, so okužbe, droge or alkoholKlinična slika teh napadov je predstavljena kot akutni trebuh ali nevroloških primanjkljajev, ki lahko trajajo smrtno. Vodilni simptomi akutnega porfirija so občasne (občasno ali kronično) nevrološke in psihiatrične motnje. Avtonomna nevropatija je pogosto v ospredju in povzroča trebušne kolike (akutni trebuh), slabost (slabost), bruhanje or zaprtje (zaprtje), pa tudi tahikardija (srčni utrip prehiter:> 100 utripov na minuto) in labilen hipertenzija (visok krvni tlak).
  • Zdravila
    • Androgeni
    • Beta blokatorji
    • Karbamazepin (zdravilo proti epilepsiji)
    • Ciklosporin (ciklosporin A)
    • kortikosteroidi
    • Glukokortikoidi
    • Zaviralci HIV proteaze
    • Izotretinoin
    • Peroralni kontraceptivi
    • Estrogeni (pretežno peroralno).
    • Tiazidi (diuretiki; diuretiki).
  • nosečnost