Definicija
Hiperurikemija se nanaša na povečano koncentracijo sečne kisline v serumu. Iz vrednosti koncentracij več kot 6.5 mg / dl govori o povišani ravni sečne kisline. Mejna vrednost je odvisna od topnosti natrijev sol sečne kisline.
Pri koncentracijah nad to ravnjo sečna kislina ni več enakomerno raztopljena v serumu, temveč se lahko obori v obliki sečne kisline ali kristalov urata. Ti so deponirani v kri in tkiva ter sčasoma povzročajo simptome. Značilni simptomi se pojavijo v obliki akutnih napadov protin s hudimi bolečine v sklepih in znaki vnetja.
kronična protin in protin artritis se lahko razvije, ko bolezen napreduje. V bistvu lahko ločimo dva vzroka. Primarna hiperurikemija je družinska.
V veliki večini primerov gre za znatno zmanjšano izločanje sečne kisline skozi ledvice. Sekundarna oblika hiperurikemije ima drugačen sprožilec. Sem spadajo povečana proizvodnja sečne kisline zaradi motenega metabolizma purinov ali povečana proizvodnja sečne kisline in zmanjšano izločanje zaradi kroničnih ledvice bolezen, uporaba nekaterih diuretiki, zloraba alkohola in tako imenovana ketoacidoza. Poleg tega povečana razgradnja ali pretvorba celic v kontekstu malignih tumorske bolezni lahko deluje tudi kot vzrok. Pogost sprožilec v zahodnem svetu je povečan vnos beljakovin s hrano.
Klasifikacija po MKB 10
V skladu z mednarodno klasifikacijo bolezni ICD-10 je hiperurikemija označena pod številko E79. 0. Koda E79 povzema motnje presnove purina in pirimidina.
ICD-10 je najpomembnejši diagnostični sistem za razvrščanje bolezni. Sprejeta je po vsem svetu in jo objavlja World Zdravje Organizacija, KDO. Številka E79.
0 pomeni asimptomatsko hiperurikemijo. V tej obliki ni znakov vnetja spoji (artritis) ali nastanek vozličkov na kosti in mehka tkiva (tofična protin). Če se hiperurikemija pokaže v obliki oborinskih kristalov urata in postane simptomatska, se imenuje protin. Prejema kodiranje M10 v skladu z ICD-10.
