Sopomenke
Histerična nevroza Konverzijska nevroza, disociativna motnja, histrionična osebnostna motnja
Definicija
Histerija ali disociativna motnja ni enotna klinična slika, temveč skupina različnih duševnih bolezni, ki jim je skupno, da je motena povezava in sodelovanje med telesom in duhom. Tako je lahko moteno zavedanje lastne identitete, bodisi v primeru večplastne osebnosti ali depersonalizacije. Po drugi strani pa lahko izgine tudi meja med psiho in telesom, tako da se psihični občutek kaže v fizičnih simptomih, celo ali še posebej takrat, ko se oseba ne zaveda psihične težave.
Koncept in zgodovina
Koncept histerije lahko zasledimo že v antiki. Tam je bil izraz uporabljen za vse tiste klinične slike, ki danes spadajo na področje psihiatrije. Z drugimi besedami, tiste, ki jih ni mogoče razložiti ali opisati s fizičnimi ali organskimi spremembami.
Kljub temu je bila histerija pripisana določenemu organu, in sicer maternice. To jasno kaže, da so bile opažene zlasti "histerične" ženske. To mnenje je veljalo do 19. stoletja.
Vendar se je pomen izraza vedno znova spreminjal, tako da starogrška histerija ni skladna s klinično sliko, o kateri smo govorili tukaj. Sčasoma se je bolezen z naraščajočim medicinskim napredkom vedno bolj zoževala. Histerija je bila ena najpomembnejših tem v psihoanalizi, kjer jo je prvič raziskal v empiričnih kliničnih študijah, zlasti Charcot.
Tam so bolezen pripisovali nezadovoljnim spolnim potrebam. Na srečo so nekatere prakse zdravljenja takratnih raziskovalcev, na primer tako imenovani "jajčni tisk", danes le bizarne anekdote. Zaradi mizoginističnega izvora in zgodovine ter zmedeno nedosledne opredelitve izraza ga danes nadomeščajo zgoraj omenjeni sopomenki.
Simptomi
Simptomi različnih oblik histerije so različni. Tako natančen videz kot resnost simptomov se med pacienti zelo razlikujeta. To je mogoče razložiti z dejstvom, da je konverzijska nevroza psihogena bolezen, torej bolezen, ki izvira iz psihe.
Njene bolezni so tako raznolike kot človeški značaj. Tu je nekaj teh podoblik s tipičnimi simptomi histerije. Glavni simptom psihičnega amnezija je izguba spomin, ki je lahko omejen na določen čas ali predmet ali lahko zajema večja območja.
V disociativnem omamljanju je zato glavni simptom togost gibanja. Obe bolezni spadata med motnje gibanja in čutnega zaznavanja. Poleg tega spomin ali pa je lahko motena tudi celotna osebnost.
Slednje se kaže kot večplastna osebnost, katere obstoj in opredelitev strokovnjaki izpodbijajo. Vse skupaj lahko rečemo, da simptomi predstavljajo obvoz ali zaklopko. Bolniki zatirajo svojo duševno krizo in jo pogosto vidijo kot nesprejemljivo slabost.
Fizična šibkost je bolj verjetno družbeno sprejeta, ker se zdi neizogibna (tj. Tragična) in tako upravičuje in celo zahteva sočutje do okolja. Histerično slepota pogosto pripisujejo zavrnitvi, da bi videli določene duševne težave. Pravkar omenjena paraliza bi bila torej nemoč pred na videz nerešljivimi nalogami, ki se jih prizadetu ni treba vedno zavedati.
Bolnikom, ki trpijo za histerijo, je skupno to, da spremembe telesnih funkcij obravnavajo kot osnovo svojega trpljenja. Zaradi tega zdravniku ni vedno enostavno najti pravega vzroka. Tu pa je nekaj možnosti.
Na primer, področja kože, ki jih bolniki dojemajo kot otrpljene, običajno ne ustrezajo dejanskim območjem, kjer živci so na voljo. Kljub temu je pomembno, da bolnike jemljemo resno in izključimo morebitne nevarne telesne bolezni s pregledom in po možnosti tudi s slikanjem. Zlasti pri starejših bolnikih se lahko zgodi, da je eden od opravljenih pregledov pozitiven na telesno bolezen, vsekakor pa ne more razložiti obsega simptomov, ki jih bolnik predstavi.
Poleg tega obstaja nekaj diferencialnih diagnoz histerije, ki jih je treba upoštevati. Psihosomatske bolezni najprej kažejo podobne simptome in razvoj bolezni, kljub temu pa se očitno razlikujejo od pretvorbenih motenj, saj jih spremljajo dejansko oprijemljive spremembe v telesu, ki v primeru slednjih manjkajo. Somatoform (ne zaradi organske bolezni) bolečina Upoštevati je treba tudi motnjo ali hipohondrično motnjo.
Vendar pa se zgoraj omenjena depersonalizacija lahko pojavi tudi kot simptom pri drugih psihiatričnih motnjah, kot je npr depresija in shizofrenija. Vendar se te motnje pojavljajo skupaj z drugimi duševnimi boleznimi.