Samotestiranje HIV

Izdelki

Prodaja virusa HIV samotestiranje je v mnogih državah dovoljeno od 19. junija 2018. Pred tem je bil na primer potreben zdravniški posvet ali obisk preskusnega centra. V drugih državah samotestiranje so na voljo že nekaj let. Izdelki vključujejo na primer samodejni test VIH, samopreizkus Exacto in INSTI (kri) in OraQuick (slina). Pomembno je uporabiti visokokakovostni test z oznako CE. Pri teh sta občutljivost in natančnost zelo visoka (več kot 99%).

Kako deluje

HIV samotestiranje odkrivanje protitelesa virusu HIV (HIV-1 in HIV-2). Torej gre za posredno metodo. Običajno zahteva majhen kri vzorec iz konica prsta. Slina Na voljo so tudi testi, ki kažejo dobre rezultate (npr. OraQuick, tudi odkrivanje protiteles). Rezultat je na voljo v 10 do 20 minutah, odvisno od testa. Pomembno je omeniti, da protitelesa nastanejo v nekaj tednih. Zato testa ni mogoče izvesti takoj po nezaščitenem spolnem odnosu ali sumu na izpostavljenost. Zanesljiv rezultat lahko pričakujemo šele 12 tednov (3 mesece) po morebitni okužbi. To obdobje se imenuje diagnostično okno. Za laboratorijske metode pod zdravniškim nadzorom je bistveno krajše. Samotestiranje zato ni indicirano takoj po morebitni okužbi. Pacient se mora nemudoma javiti zdravniku ali oddelku za nujne primere!

Indikacije za uporabo

Kot Test za HIV za samotestiranje. S tem testom drugih spolno prenosljivih bolezni ni mogoče preveriti, test pa je mogoče uporabiti le enkrat.

Rezultat

V primeru reaktivnega (tako imenovanega "pozitivnega") rezultata se mora bolnik obrniti na svojega zdravje ponudnik nege. Reaktivni rezultat ne kaže na okužbo z gotovostjo, ker lahko testi zelo redko "pretirano reagirajo". Potrebna je potrditev z laboratorijskimi metodami. Od samotestiranja na HIV ni pričakovati dokončne diagnoze. Nereaktivni ("negativni") rezultat pomeni visoko stopnjo gotovosti, da ni okužbe. Vendar je treba upoštevati 12-tedensko diagnostično okno (glej zgoraj).

Izkoristite

Zgodnje odkrivanje okužbe omogoča hitro uvedbo protiretrovirusnega zdravljenja in zmanjšanje tveganja za prenos. Ker je storitev nizkopražna, zaupna, anonimna in diskretna, se lahko število opravljenih testov na HIV poveča. Posledično je mogoče doseči ljudi, ki se sicer ne bi testirali. Samotestiranje daje večjo varnost spolnemu življenju. Oba partnerja se lahko na primer preverita.

Tveganja

Izvajanje samotestiranja za HIV (s kri) je bolj zapleten kot drugi samotestovi, kot je test nosečnosti. To lahko privede do napak in morda napačnih rezultatov. Tako kot pri test nosečnostise prikaže kontrolna črta ali kontrolna točka, s katero je mogoče preveriti, ali je test deloval. Pozitiven rezultat lahko posameznike močno razburi, negativni pa lahko privede do napačne razlage.