Hormonski kontraceptivi in ​​tveganje za karcinom

Od uvedbe hormonske kontraceptive (kontracepcijske tablete) v šestdesetih letih prejšnjega stoletja tveganje za karcinom (rak tveganje) je bila tudi ponavljajoča se tema razprav, kot je estrogeni in progestini so vključeni v regulacijo in delovanje številnih organov, ki bi lahko v življenju tvorili maligne tumorje. Tako kot pri uporabi postmenopavznega hormona * je poudarek predvsem na karcinomu dojk (raka dojk).

  • Za uporabo peroralne kontracepcije, razen karcinoma dojk, je na voljo dovolj analiz, ki omogočajo jasno izjavo o tveganju [1, 2, LL1].
  • Za uporabo progestogenskih monopreparacij (peroralno, vsadek (hormonski vsadek; kontracepcijske palice), intramuskularno, intrauterino) večinoma manjkajo ustrezne študije, tako da učinek trenutno ni jasno določljiv [2, LL1].

* Postmenopavza je zadnja stopnja Menopavza; začne se dvanajst mesecev po zadnji menstruaciji (menopavza).

Hormonska kontracepcija in tveganje za nastanek raka dojke

Na podlagi trenutnih (2019) raziskav je tveganje za raka dojk se zdi (ni neizpodbitno) povečan za približno 20% v kombinaciji peroralni kontraceptivi (COC) se uporabljajo, medtem ko jih jemljejo približno pet let pozneje. 5-10 let po prekinitvi zdravljenja se je tveganje normaliziralo, tj. Incidenca je enaka kot pri ženskah, ki hormonske kontraceptive. Najnovejša raziskava o tem izhaja iz danske prospektivne kohortne študije 1.8 milijona žensk, starih od 15 do 49 let, objavljene leta 2018. Ni dokončnih študij o tveganju za progestini vsebovano v kontraceptivi, za razliko od hormona terapija v postmenopavzi (glejte zgoraj). Enako velja za monoterapijo s progestinom, glejte zgoraj. Pri uporabi intrauterine naprave (“IUD”) z levonorgestrel, se je v danski študiji tveganje povečalo na 1.2 OR (razmerje verjetnosti). Trenutno iz tega ni mogoče dokončno sklepati. Trenutno stališče je, da so za jasne zaključke potrebne nadaljnje študije v večjih kohortah [2, 3, 4, LL1]; vendar pa tudi pri monopreparacijah progestina ni mogoče izključiti tveganja. Hormonski kontraceptivi in raka dojk tveganje ponovitve.

V prsih rak bolniki, ki se zdravijo terapija (kemoterapija, radioterapijo, pooperativni), varno kontracepcijo je nujno. Vendar ni dokončnih študij o tem, ali je kombinirano peroralni kontraceptivi (COC) ali monopreparati progestina povečajo tveganje za ponovitev (ponovitev bolezni) pri karcinomu po dojki stanje. Trenutna priporočila so naslednja.

  • Smernica 2019 [LL1]: metoda izbire: baker IUD.
  • Centri za nadzor in preprečevanje bolezni: metoda izbire: bakrena spirala tudi po petih letih brez znakov ponovitve (ponovitev bolezni)
  • KDO: kategorija → 4: kontraindikacija (kontraindikacije) za
    • Hormonski kombinirani pripravki (peroralni, transdermalni, vaginalni).
    • Progestogenski monopreparati (peroralni, vsadki, intramuskularno, intrauterino).

    Kategorije SZO: 1 = v celoti priporočljivo; 2 = korist> tveganje; 3 = tveganje ≥ korist (relativne kontraindikacije); 4 = nesprejemljivo tveganje (absolutna kontraindikacija).

Hormonski kontraceptivi in ​​rak jajčnikov

Rezultati številnih študij, ki so peroralni kontraceptivi vodi na zmanjšanje tveganja za 30-50% za razvoj rak jajčnikov (rak jajčnikov). Ta učinek je odvisen od trajanja uporabe in ga je mogoče zaznati do 30 let po prekinitvi zdravljenja s hormoni kontraceptivi, vendar se po približno desetih letih postopoma zmanjšuje [1, 5, LL1]. Učinek zmanjšanja tveganja velja tudi za ženske z mutacijo BRCA1 ali BRCA2 gen (sestavni deli sistema za popravilo dvojnih verig DNA, katerih naloga je preprečiti rak). Ali je zaščitni učinek (zaščitni učinek) mogoče zaznati tudi pri levonorgestrel-vsebnost IUV se trenutno ocenjuje drugače. Zdi se, da druge vrste monoterapije s progestinom nimajo zaščitnega učinka, nimajo pa tudi negativnega učinka.

Hormonski kontraceptivi in ​​rak materničnega vratu

Študije so bile nedosledne. Večina kohortnih študij in študij o obvladovanju primerov pa ugotavlja, da obstaja znatno tveganje za rak materničnega vratu.Te tveganje se sčasoma povečuje in traja do 20 let po prekinitvi zdravljenja [Pregled: 1, LL 1].

Hormonska kontracepcija in rak endometrija

Razpoložljive študije enakomerno kažejo zmanjšanje tveganja za karcinom korpusa za vsaj 30% (rak materničnega telesa; endometrij) z uporabo hormonov kontraceptiviv nasprotju z ženskami, ki nikoli niso uporabljale peroralnih kontraceptivov. Učinek zmanjšanja tveganja je povezan s trajanjem uporabe in traja še vrsto let po njem hormoni se ukinjajo [pregled: 1, LL1].

Hormonski kontraceptivi in ​​rak debelega črevesa

Razpoložljive študije kohort in primerov ter metaanalize enakomerno kažejo znatno zmanjšanje tveganja za 15-20% debelo črevo rak (kolorektalni rak) s hormonsko kontracepcijo [Pregled: 1, LL 1].