Je hren zdrav?
Hren je koren belo-rjave barve. Eterična gorčična olja v hrenu se sprostijo pri drgnjenju ali rezanju, solzijo se oči in imajo oster okus, ko jih zaužijemo. To je še en razlog, zakaj večina ljudi na svoje krožnike daje le majhne količine korenine.
Ena čajna žlička hrena (okoli 15 gramov) ima le okoli sedem kalorij, manj kot po gram maščob in beljakovin ter okoli dva grama ogljikovih hidratov.
Dragocene sestavine
Kar naredi hren tako zdrav, so njegove druge sestavine. Ponuja veliko: mikrohranila, kot so na primer kalcij, kalij, magnezij in folna kislina.
Vsebuje tudi vitamine C, B1 in 2, B6, flavonoide flavon in kvercetin. Med drugim vsebuje tudi naslednje aminokisline:
- arginin
- histidin
- levcin
- lizin
- Asparaginska kislina
- Glutaminska kislina
Hren vsebuje tudi prehranske vlaknine lignin in poliuronsko kislino, encim hrenovo peroksidazo in glikozide gorčičnega olja, ki mu dajejo ostrino.
Zahvaljujoč tem sestavinam ima hren protivnetno, protivirusno in antibakterijsko delovanje.
Pomoč pri okužbah sečil in dihalnih poti
Zaradi tega učinka je korenina hrena odobrena pri akutnih vnetnih boleznih bronhijev, sinusov in sečil. Lahko podpira druge ukrepe zdravljenja.
Izboljšana cirkulacija krvi
Določeni izvlečki hrena, zlasti encim HRP, delujejo na pospeševanje krvnega obtoka in vazodilatacijo. To izboljša pretok krvi.
Na ta način lahko hren – z zunanjim nanosom – pomaga pri blagih bolečinah v mišicah.
Spodbuja prebavo
Hren lahko podpira tudi zdravo prebavo. Nekateri encimi spodbujajo nastajanje žolča, ki pomaga pri prebavi maščob po jedi. Telesu pomaga tudi pri izločanju raznih “odpadnih snovi”. Hren lahko zaradi vlaknin, ki jih vsebuje, pomaga tudi pri uravnavanju odvajanja blata in preprečuje zaprtje.
Kako lahko uporabimo hren?
Hren lahko uporabljamo na različne načine. Tukaj je nekaj primerov:
- V kuhinji lahko hren uporabljate kot začimbo: čistega v prahu, sveže naribanega ali v obliki pripravkov, kot je klasičen kremni hren. Uporablja se lahko za oplemenitenje ribjih in mesnih jedi, omak in zelenjave.
- Hrenov med uporabljamo kot domače zdravilo proti kašlju in prehladu: nariban ali drobno sesekljan hren zmešamo z medom in pustimo 24 ur stati v kozarcu z navojem. Nato rahlo segrejemo (tako postane med bolj tekoč), hren precedimo in med shranimo v kozarec z navojem.
- Za pripravo hrenovih obkladkov pri blažjih bolečinah in napetostih v mišicah korenino nastrgamo, po potrebi navlažimo z malo vode in zmes namažemo na bombažno krpo. Prepognite ga in položite na boleče, napeto mesto.
- Obstajajo tudi pripravki, kot so tablete ali kapsule z izvlečkom hrena, ki naj bi pomagali na primer pri cistitisu ali okužbah dihal.
Domača zdravila na osnovi zdravilnih rastlin imajo svoje meje. Če vaši simptomi trajajo dlje časa in se kljub zdravljenju ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.
Hren: Stranski učinki
O stranskih učinkih hrena je malo znanega. Vendar ga morate zaradi njegove pikantnosti uporabljati zmerno. Ker lahko gorčična olja dražijo kožo, sluznice in oči, ne smejo priti v neposreden ali daljši stik s hrenom. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost draženja.
Ženske med nosečnostjo ne smejo jemati hrena v zelo koncentrirani obliki, na primer kot zdravilo ali zdravilo za cistitis, sicer lahko eterična olja sprožijo prezgodnji porod.
Kupite hren ali ga vzgojite sami
Eden od načinov za pridobivanje hrena je, da ga vzgojite sami. Vendar te možnosti nimajo vsi. Lahko pa ga kupite v supermarketu ali ekološki tržnici. Bodisi kot svež koren ali kot namizni hren, gorčica ali smetana ali drugi pripravki v kozarcu.
V lekarnah in lekarnah lahko kupite tudi že pripravljene pripravke, ki vsebujejo hren (npr. kapsule, prašek, tablete).
Kaj je hren?
Kaj je hren (Armoracia rusticana)? Belo-rjava "palčka" je korenasta zelenjava. Botanično gledano spada hren v družino križnic in je glede tal precej nezahteven. Raste skoraj povsod, tudi v polsenci. Vendar ima hren še posebej rad vlažen, ohlapen humus.
Belo rjava korenina velja za eno najstarejših kulturnih in zdravilnih rastlin. Hren so gojili že v 12. stoletju in ga omenja že nuna in zdravilka Hildegard von Bingen.
Enkrat posajenega hrena se je težko znebiti. Kosi korenin, ki ostanejo v tleh, še naprej rastejo – pravzaprav se razmnožujejo. Sicer pa je varčna, zahteva malo nege in ne potrebuje gnojila.
Zaradi tega hren še vedno raste tam, kjer polj in vrtov že zdavnaj ni več. Zato rastlina, ki izvira iz jugovzhodne Evrope, obstaja tudi kot divji hren z velikimi, podolgovatimi listi brez vsake nege, najraje na bregovih rek ali na vlažnih travnikih.
Divji hren poleg značilnih listov, ki lahko zrastejo do enega metra visoko, prepoznamo tudi po oglatih steblih in običajno deformiranih koreninah.
Kot zimsko zelenjavo hren nabiramo od oktobra do januarja. Najbolje se obdrži, če ga hranite v hladnem in temnem prostoru.