ISG sindrom
O ISG sindrom ni enotno opredeljen. Obsega različne motnje, povezane z bolečina v sakroiliakalnem sklepu. Tako ga lahko razumemo kot skupni izraz, ki zajema različne bolezni sakroiliakalnega sklepa. Izraz sindrom sakroiliakalnega sklepa se delno nanaša na bolezni, ki vodijo v kronično bolečina.
tipična bolečina is bolečine v hrbtu, zlasti na področju medenice (tudi bolečine v križu). Bolečina se pojavi tudi v zadnjici in stranski medenici ter v predelu dimelj. Tipični vzroki za ISG sindrom so artroza kot znak obrabe, preobremenitve in preobremenitve ligamentnega aparata, vnetja pri drugih osnovnih boleznih (npr. Bechterewova bolezen) in z popuščanjem ligamentnega aparata nosečnost in po rojstvu.
Med nosečnost, popuščanje ligamentnega aparata je zaželen in potreben postopek, saj je možno roditi le z nekoliko večjo gibljivostjo znotraj sakroiliakalnega sklepa. Kot diagnozo lahko opravimo različne klinične teste, če ISG sindrom je osumljen. Značilen je pojav predhodnice, pri katerem preiskovalec na obeh straneh stoječega pacienta palpira kostne izbokline medenice (tako imenovane spinae iliacae posteriores superiores: te lahko palpiramo na hrbtu, tako da sledimo ilijačnim zajemalkam od zgoraj proti zadnjico).
Na teh točkah je bolečina v tlaku značilna tudi pri ISG sindromu. Ko se bolnik počasi upogne naprej, se oceni, ali se ti kostni izrastki enakomerno premikajo naprej na obeh straneh. Če temu ni tako, to pomeni blokado znotraj sakroiliakalne kosti spoji.
Obstaja več drugih kliničnih testov, ki vključujejo gibanje znotraj sakroiliakalnega sklepa in katerih bolečina kaže na sindrom ISG. V kombinaciji s tipičnimi sprožilci, kot je enostranska drža med sedenjem ali športom, lahko postavimo diagnozo. Slikovni postopki, kot so Rentgen, CT ali MRI pregledi običajno niso potrebni.
Lahko pa so koristni v posameznih primerih, če je potek bolezni zapleten ali če obstaja sum kroničnega vnetja ISG (sakroiliitis) kot vzrok simptomov. Terapevtsko se pri sindromu ISG najprej upoštevajo konzervativni ukrepi. Sem spadajo lajšanje bolečin s klasiko proti bolečinam (npr ibuprofen).
Poleg tega lahko pomagajo fizioterapevtski ukrepi in izogibanje posebnim stresnim situacijam. V hujših primerih injiciranje bolečega sklepa s lokalni anestetiki in kortizonLahko se ponudijo podobne snovi (v določenih okoliščinah tudi s CT-vodstvom). Zelo redko pride v poštev tudi kirurška terapija s strjevanjem ISG.
Vsi članki v tej seriji:
