Izguba spomina

Definicija

Spomin izguba, tehnično znana kot amnezija (Grško za izgubo spomin), je motnja spomina, pri kateri se zdi, da so spomini izbrisani iz spomina. Verjetno gre za nezmožnost iskanja spomin vsebino. Poleg tega izguba spomina lahko pomeni tudi, da se prizadeta oseba ne more naučiti novih stvari in shraniti misli.

Obrazci

Obstajajo različne oblike izgube spomina. Odvisno od trenutka, ko pride do izgube spomina, jo lahko razdelimo na retrogradno amnezija or anterogradna amnezija, ki je pred nami (v prihodnosti). V retrogradno amnezija, pride do izgube spominske vsebine pred škodljivim dogodkom, npr. po nesreči se človek ne more več spomniti natančnega poteka nesreče.

Anterogradna amnezijapo drugi strani pa je, ko se po sprožitvenem dogodku ne morete spomniti novih informacij, npr. ne morete se spomniti, kaj se je zgodilo takoj po nesreči. Če se obe obliki pojavita ena ob drugi, ena govori o a prehodna globalna amnezija, pri katerem prihaja do začasne izgube tako starih kot na novo shranjenih misli. Kot posebna oblika obstaja tudi kongradna amnezija, pri kateri manjka le sposobnost zapomnitve dejanskega vzroka. Poleg tega je infantilno (=otroštvo) opisana je tudi amnezija, kar pomeni, da se odrasla oseba ne more spomniti prvih let življenja. Disociativna amnezija pa je izguba spomina zaradi posebno močnega psihološkega stresa.

Nenadna izguba spomina

Še posebej drastična oblika amnezije je, ko nekdo nenadoma izgubi spomin iz popolne zavesti, tj. Pride do nenadne izgube spomina. V tehnični terminologiji je to znano kot „prehodna globalna amnezija" (glej zgoraj). To pomeni, da prav tako hitro, kot se je pojavila vrzel v spominu, ta običajno spet izgine v enem dnevu (prehodno = začasno).

V tem času se prizadeta oseba ne more zapomniti ničesar, zato je kratkoročni spomin najbolj omejen. Vedno znova se postavljajo ista vprašanja, npr. O prostoru in razmerah, saj so odgovori po kratkem času pozabljeni. Lahko pa se pojavijo tudi dolgotrajne motnje spomina, tako da lahko po izginotju simptomov še vedno ostane trajna spominska vrzel.

Hkrati kompleksna avtomatizirana zaporedja dejanj ne vplivajo na sposobnosti, prav tako ne usmerjenost na osebo. Spremljevalni nevrološki primanjkljaji, kot so govorne motnje ali paraliza običajno ne pride. Natančen vzrok ni znan, vendar je možen sprožilec akutni čustveni ali fizični stres.

Pri slikovnih postopkih spremembe ali zmanjšana oskrba območij v možganov ki igrajo pomembno vlogo v učenje procesi, kot so t.i. hipokampus, lahko opazili pozneje. Nenadna izguba spomina prizadene predvsem ljudi med 50. in 70. letom starosti in je običajno enkratni dogodek. Ta nenadna izguba spomina je lahko zelo zaskrbljujoča za prizadeto osebo in sorodnike, vendar ponavadi povzroči dobro obnovo spomina in kasneje dolgoročne posledice.