Žleze ali žleze podobne celice med izločanjem sproščajo snov v telo. Izločanje se sprosti bodisi znotraj kri poti ali zunaj po žleznih poteh. Prekomerna proizvodnja nekaterih izločkov se imenuje hipersekrecija, premajhna pa hiposekrecija.
Kaj je izločanje?
Veliko izločkov se uporablja tudi za prebavo, na primer izločanje prebavil encimi iz žolč. Slika prikazuje žolč in trebušna slinavka. Med izločanjem specializirane celice sproščajo nekatere snovi v organizem. V večini primerov so te specializirane celice žlezne celice. Obstajajo različne vrste izločanja. Na primer, eksokrino sekrecijo je treba razlikovati od endokrine sekrecije. V endokrini obliki se izloček sprosti v kri sistem. Ta varianta je najpogostejša vrsta notranjega izločanja. Od tega je treba ločiti avtokrino in parakrino izločanje. V avtokrini obliki izloček deluje na same sproščujoče celice. Parakrinski izločki pa delujejo na celice v okolju. Pri eksokrini ali zunanji varianti celice ne izločajo izločka navznoter, temveč v žlezne kanale ali neposredno na površino sluznice. Eksokrino izločanje lahko nadalje diferenciramo na izločanje ekkrine, apokrine in holokrine. Poleg tega se izločanje končnih produktov presnove včasih imenuje izločanje ali natančneje izločanje. Vsak izloček je za organizem nenadomestljiv, posamezni izločki pa opravljajo povsem različne funkcije.
Funkcija in naloga
Žleze ali žleze podobne celice pride do izločanja nehote. Za nadzor izločanja je odgovoren avtonom živčni sistem in endokrini sistem. Izločki izpolnjujejo različne naloge. Na primer, izločajo se presnovni produkti, ki v telesu niso več potrebni. Izločki, kot so izločki iz nosu, pa sluznice ohranjajo vlažne in se vežejo patogeni. Številni izločki služijo tudi prebavnim namenom, na primer izločanje prebavnih encimi iz žolč in izpust slina ali želodčni sok. Prehransko funkcijo pa izpolnjuje izločanje mlečnih žlez, ki zagotavlja oskrbo potomcev skozi materino mleko. Izločanje znoja skozi žleze znojnice po drugi strani služi termoregulaciji. Sproščanje maščob iz lojnice na površino koža služi za mazanje kože in lasje. Dišeče žleze pa izločajo vonjave. V živalskem kraljestvu je bistveno več sekretornih funkcij. Kačji strup na primer služi za ohromitev plena. Pri komarjih izloček zadržuje ugrizna rana odprta, živali, kot je skunk, pa so opremljene z obrambnimi izločki, ki pregnajo sovražnike. Izločanje žlez lahko služi tudi več funkcijam. Pri ljudeh je to na primer primer z izločanjem žolča. Izločanje se lahko sprosti z različnimi mehanizmi. Na primer pri avezikularnem izločanju žolča se izločanje izloča s transportom beljakovin. Pri ekrinem izločanju pa majhne vezikule nastanejo in preidejo v membrano, kot na primer v primeru znoja. Pri apokrinem izločanju se izloča skupaj z deli celice in celična membrana.To vrsto izločka upravljajo na primer mlečne žleze. V holokrinem izločku lojnice, po drugi strani pa se sprosti celotna sekrecijska celica in umre. Glede na anatomske strukture, na katere deluje izločanje, govorimo o avtokrinem ali parakrinem izločanju. Nekateri žlezni izločki delujejo hkrati na same žlezne celice in na celice v neposredni bližini. Ta pojav je na primer prisoten v izločkih testisov. Skladnost izločka je lahko med vodenimi in sluznimi ali ima lahko mešane oblike. Številne izločevalne žleze so hormonsko nadzorovane in delujejo na podlagi mehanizmov povratnih informacij. Na celični ravni je odvajanje posameznika beljakovin lahko razumemo tudi kot izločanje. Ta vrsta izločanja se pojavi na primer pri imunoglobulini.
Bolezni in motnje
Motnje v izločanju žlez ustrezajo bodisi hipersekreciji bodisi hiposekreciji. Hipersekrecija je prekomerna produkcija določenega izločka. Hiperhidroza je na primer prekomerno nastajanje znoja. Hiperlakrimacija je povečano izločanje solznih izločkov, hipersalivacija pa pomeni prekomerno izločanje slina. Hipersekrecija sline se lahko pojavi na primer v okviru zastrupitve oz vnetje in okužbe. Vendar epilepsija in Parkinsonova bolezen so tudi možni vzroki pojava. Če zmanjšano sproščanje telesnih izločkov prevzame patološke razsežnosti, je prisotna hiposekrecija. Ta pojav se pogosto pojavi v okviru premajhne ponudbe nekaterih hormoni. Tako se žleze spodbujajo, da izločajo le v nezadostni meri. Zmanjšana proizvodnja hormonov v hipofiza se imenuje tudi hipopituitarizem. Ta pojav se lahko pojavi v okviru tumorske bolezni v ZDA hipofiza. Tudi bolezni žlez lahko prizadenejo same žleze in zato spremenijo njihovo izločanje. Sladkorna bolezenna primer bolezen endokrinega sistema žlez. Bolezni Ščitnica se imenujejo tudi endokrine bolezni. V hipotiroidizem, v telesu primanjkuje ščitničnega hormona. Prizadeti posamezniki pridobijo na teži in so občutljivi na hladnoin se zdijo upočasnjeni v svojih reakcijah. V primeru hipertiroidizem, po drugi strani pa se začne hujšanje in živčnost. Kot del tega se pojavi tudi pretirano potenje.
