Ker so citostatska zdravila (celično) toksična zdravila, ki učinkovito poškodujejo tumor, hkrati pa med zdravljenjem vplivajo na zdrave celice kemoterapija, dati jim je treba čas, da si opomorejo. Zato kemoterapija se ne daje vsak dan tako kot številna druga zdravila, ampak v tako imenovanih ciklih. To pomeni, da se citostatična zdravila dajejo v določenih intervalih, v intervalih vmes pa telo dobi čas, da se obnovi.
Seveda ima tumor tudi čas, da si opomore, vendar tega ne zmore tako dobro kot običajne celice. Tako, kdaj kemoterapija vedno več tumorskih celic poskuša umreti, kot bi lahko v fazi okrevanja ponovno zrasle. Kako natančno so izbrani časovni intervali (shema zdravljenja), se od bolnika do bolnika razlikuje.
V večini primerov pa bolnik opravi vsaj dva cikla, preden lahko dokaže odločilne uspehe (zmanjšanje velikosti tumorja (diagnosticirano s slikovnimi postopki, kot so CT, MRT) ali izboljšanje simptomov). Odmerjanje citostatičnih zdravil običajno temelji na telesni površini, poleg tega pa ga je treba prilagoditi jetra in ledvice vrednote. V skupino kemoterapevtskih zdravil spadajo tudi zaviralci tirozin kinaze.
V nasprotju s klasičnimi kemoterapevtskimi zdravili pa tirozin kinazo inhibitorji delujejo specifično in tako povzročajo manj stranskih učinkov. Kemoterapija se običajno izvaja v bolnišnici. To je potrebno, ker mora biti bolnik pod stalnim zdravniškim nadzorom.
Zdravnik mora biti prepričan, da ne pride do nepričakovanih stranskih učinkov kemoterapije. Če je bolnik v splošnem stanjelahko kemoterapijo ambulantno daje v tako imenovani dnevni ambulanti za nekaj ur, nato pa gre spet domov. Vendar je pogosto pomembno, da pacienti dlje časa ostanejo v bolnišnici (sprejeti so kot stacionarji).
Po eni strani to omogoča bolnikom nekaj dodatnih infuzij pred dajanjem kemoterapije, kar bi moralo bolje pripraviti ledvice, da lahko hitreje izločajo toksična citostatska zdravila (to se imenuje "predhodno zalivanje"). Po drugi strani pa ima oseba možnost redno preverjati ledvice funkcijo in druge pomembne parametre s preučevanjem kri bolnikov. To kri pregled se opravi tudi pred kemoterapijo.
Če niso vse pomembne vrednosti v redu (na primer bela kri celic (levkocitov)), je treba kemoterapijo odložiti. Citostatična zdravila lahko dajemo na dva različna načina: tako imenovani bolus se daje tudi preko Vena, pri katerem se v telo hitro (1–10 minut) vnese povečana količina snovi. Tu v telesu v kratkem času dosežemo visoko koncentracijo snovi.
Na koncu je treba omeniti še to slabost zdravilo se pogosto daje kot preventivni ukrep (profilaktično) vzporedno s kemoterapijo ali pred njo. - V večini primerov je uporaba intravenska: zdravnik mora punkcija a Vena v roko in vstavite dostop (kateter). Druga možnost je tako imenovani pristaniški sistem, pri katerem se v kabel običajno vstavi stalni kateter Vena pod ključnica (subklavijska vena), ki je povezana z majhno škatlo, ki je postavljena pod kožo.
Do te majhne škatle je enostavno priti od zunaj. Na ta način nenehno boleče punkcija žile na roki se je mogoče izogniti. Ker lahko infuzija v veno vstopi le počasi, postopek traja nekaj ur.
Če bi ga dali prehitro, bi bilo telo preobremenjeno in tako povzročilo škodo, ki bi se ji lahko izognili. Kemoterapije skorajda ne čutite tek vase. Če pa bolečina akutno v roki ali kjer koli drugje, je treba nemudoma obvestiti zdravnika, saj je treba to nemudoma preiskati.
- Peroralna uporaba: pomeni jemanje tablet. Vendar se ta postopek lahko uporablja le za nekaj snovi. Čeprav ga je vzel usta, zdravilne učinkovine zdravila končajo tudi v krvi in imajo zato sistemski učinek. Prednost te metode je seveda v tem, da se bolniki izognejo dolgemu in bolečemu postopku intravenskega dajanja.
