Kaj moram upoštevati pri prenehanju jemanja zdravila?
Shizofrenija je dolgoročno stanje kar pogosto vodi do recidivov. Tako shizofrenija spremlja nekatere bolnike skozi celo življenje. Zdravilo je zato treba jemati dlje časa, tudi po izginotju simptomov, da se preprečijo ponovitve bolezni.
Če jih prekinemo prezgodaj ali prehitro, je tveganje za ponovitev bolezni zelo veliko. Če bolnik ne želi več jemati zdravil, se mora o tem zagotovo pogovoriti s svojim zdravnikom. Če se zdravnik strinja, mora bolnik zdravila prekiniti zelo počasi in v daljšem časovnem obdobju.
Odmerek se vedno bolj zmanjšuje in zdravilo se "izmuzne", kot ga imenuje zdravnik. Če bolnik ostane brez simptomov, lahko zdravilo popolnoma izpustimo. To pa ne pomeni, da bolnika sploh ne bi smeli zdraviti. Ohraniti je treba zlasti psihološko oskrbo, pacient pa se mora vedno vrniti na preglede, da bi čim hitreje zaznal morebiten ponovitev bolezni.
Ali lahko tudi zavrnem zdravila?
Po zakonu je vsak bolnik upravičen do svoje svobodne volje, zato lahko zavrne kakršno koli zdravljenje. Le če predstavlja nevarnost zase ali za druge, je lahko pridržan in obravnavan proti svoji volji. Vendar je to zelo redko, tudi v Sloveniji shizofrenija bolnikov. Zdravnik vam zato lahko le svetuje, da se zdravite in jemljete zdravila, vendar nikogar ne sme prisiliti k temu. To je še en razlog, zakaj je dober odnos med zdravnikom in bolnikom bistven, da zadevna oseba razume pomen rednih zdravil.
Kakšen je tečaj brez zdravil?
Potek shizofrenije je zelo težko napovedati, zlasti na začetku bolezni. Gotovo je, da gre za tako imenovano periodično motnjo, zato so simptomi včasih slabši in včasih boljši. Znano je, da zgodnje zdravljenje z velikimi simptomi shizofrenije, kot so blodnje, pozitivno vpliva na nadaljnji potek bolezni. Brez zdravil je posledično večje tveganje za trajno omejitev zaradi bolezni.
To je posledica dejstva, da ti masivni simptomi običajno ne izginejo sami in samo zdravila lahko dosežejo zadostno izboljšanje. Poleg tega so tako imenovani negativni simptomi, kot sta apatija in sploščenost čustev, bolj izraziti pri bolnikih brez zdravljenja z zdravili. Praviloma ti ne izginejo sami in trajno prizadenejo zadevno osebo.
