Katere oblike obstajajo?
Strogo gledano je treba motnje govora in jezika opredeliti neodvisno drug od drugega. Govorimo o govorni motnji, kadar je motena tvorba govora na nevrološki ravni. To pomeni, da oseba z govorno motnjo ni mentalno sposobna za tvorjenje govora.
Govorne motnje lahko ločimo na različne manifestacije. Razvoj govora se lahko upočasni ali sploh ne, oseba pa lahko izgubi tudi sposobnost govora in razumevanja govora. Ta pojav se imenuje afazija in se pojavi na primer v Alzheimerjeva demenca ali po kap.
Poleg nezmožnosti govora se lahko zgodi tudi, da je moteno le razumevanje govora. Oseba še vedno sliši, vendar ne razume, kaj se govori. Za razliko od govorne motnje, motnje govora ne vplivajo na nevrološko raven tvorbe govora, temveč na motorično raven. Govorna motnja tako vodi do normalnega razumevanja in razvoja govora, vendar je motena artikulacija. V primeru govorne motnje lahko ločimo motnje govornega toka, kot npr jecljanjein motnjo govornih motoričnih sposobnosti, kot je lisping.
Kaj je ekspresivna govorna motnja?
Ekspresivna govorna motnja je motnja jezikovnega razvoja, ki vpliva na jezikovno prakso. To pomeni, da prizadeta oseba razume jezik, vendar se ne zna ustrezno izraziti. Otroci se torej ne morejo izraziti v skladu s svojimi inteligenčnimi količniki.
Obseg ekspresivnosti govorne motnje je širok, morda manjka govora ali celo popolno pomanjkanje govora. Prizadeti skušajo jezikovni primanjkljaj nadomestiti z izrazi obraza in kretnjami. Po drugi strani pa ekspresivna govorna motnja ne vpliva na razumevanje govora. V nasprotju z izraznimi govornimi motnjami receptivne govorne motnje vplivajo na razumevanje govora.
Podtipi govornih in jezikovnih motenj
Stammer, Dyslalie, Dyslalia, engl. Stammer To so izgovorne napake in artikulacijske motnje. Do starosti 4 let so okvare fonacije normalne.
Najpogostejša oblika jecljanja je lisping, pri čemer se zvoki S tvorijo napačno. Batarizem Batarizem je govorna motnja, pri kateri ljudje govorijo zelo hitro ali hitrost govora niha. Poleg tega nepravilnega tempa govora so včasih izpuščeni tudi deli stavka. To se lahko pokaže z združevanjem besed ali izpuščanjem delov stavka.
Osebo z ropotajočo govorno motnjo je morda zelo težko razumeti. Včasih je povedano povsem nerazumljivo. Prizadeti težko nadzorujejo svoj govor.
Dejstvo, da sogovorniki pogosto ne razumejo povedanega in jim ni treba postavljati vprašanj, lahko prizadene osebo govori v strahu. Nadaljnja značilnost ropotajočih motenj govora je, da imajo zaskrbljeni težave, da v besedo vnesejo strukturo. Neposredno povezana težava je, da prizadeti zelo težko oblikujejo stavek drugače, če ga sogovornik ni razumel in postavlja vprašanja.
Prizadeti se lahko z različnimi tehnikami naučijo počasneje in odločneje govoriti. Z počasnim in premišljenim govorom postane jezik bolj razumljiv in govorna motnja se umakne v ozadje. Obcutek, Balbuties, English Zajecanje je motnja v govornem toku, ki jo povzroči motnja v usklajevanje govornih mišic.
Pogoste so prekinitve in ponavljanja zvokov. Obstajata dve obliki jecljanje, klonična oblika, pri kateri se zvoki ponavljajo na začetku besede, npr. „BBB-uch“, in tonična oblika, pri kateri se zvok raztegne znotraj besede, npr. „Ko-fff-fer“.
Jecljanje se pogosto pojavi brez očitnega razloga, ni dokazano, da jecljanje povzroča živčnost. Jecljanje pa poveča živčnost in lahko povzroči tesnobo. Jecljanje je mogoče zdraviti z različnimi tehnikami, zato je simptome mogoče ublažiti in jecljanje je manj izrazito. Vendar jecljanje ni ozdravljivo.
